Na današnji dan pred 40 leti se je na Korziki pripetila ena najbolj tragičnih nesreč na reliju, ki je imela daljnosežne posledice tako za ta šport kot tudi za celoten avtomobilski svet.
Henri Toivonen je bil star 29 let.
Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons
2. maj 1986, drugi tekmovalni dan relija po Korziki. Ta reli je bil na vrhuncu skupine B, ko so organizatorji in FIA potiskali zahtevnost relija proti skrajnim mejam še obvladljivega, predvidenih 30 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 1.122 kilometrov. Več preizkušenj je bilo po zavitih korziških cestah, dolgih več kot 50 kilometrov, zadnja je bila dolga celo 83 kilometrov.
Sredi relija je že zanesljivo vodila finsko-ameriška posadka Lancie, ki sta jo tvorila Henri Toivonen in sovoznik Sergio Cresto. Na 17. preizkušnji sta postavila izjemen čas – od vseh tekmecev sta bila hitrejša za 47 sekund in prednost povečala na 2 minuti in 45 sekund.
To je bila zadnja hitrostna preizkušnja, ki sta jo prevozila v svojem življenju.
Bilo je leto dni po tragediji, ko se je na Korziki pri vasici Zubria smrtno ponesrečil tovarniški voznik Lancie Attilo Bettega. To je bilo prvo opozorilo, kako nevaren je z vse hitrejšimi in dokaj krhkimi dirkalniki postal svetovni reli. Sledilo je še nekaj nesreč, še posebej je odmevala tista na Portugalskem, kjer so v organizacijskem kaosu umrli trije gledalci.
Največja tragedija obdobja skupine B
Leta 1986 je na Korziki spet počilo. Sredi hitrostne preizkušnje Coirte-Taverna je s ceste v levem ovinku odneslo dirkalnik Toivonena in Cresta. Amaterski snemalec je z nasprotne strani doline ujel trenutek, ko je lancia delta S4 v trenutku, ko je zadela v drevo, bliskovito zagorela. Voznik in sovoznik sta imela pod sabo vsak 200-litrsko posodo za gorivo. Natančen vzrok nesreče in eksplozije ni bil nikoli znan. Za vodilno posadko je bila vsaka pomoč prepozna. Dirkalnik s štartno številko 4 je zgorel do ogrodja.
Ostanki dirkalnika Toivonena in Cresta.
Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons
Jean-Marie Balestre.
Foto: Reuters
Jean-Marie Balestre ni čakal
Razvpiti predsednik FIA Jean-Marie Balestre ni čakal in napovedal konec obdobja skupine B. To se je godilo le tri dni po Toivonenovi tragediji. Morda je bilo hipno in premalo premišljeno, zagotovo pa po “balestrovsko” precej avtokratsko.
Njegova odločitev je za svetovni reli pomenila velik in nenaden zasuk. Balestre je že za preostanek leta 1986 preklical vse evolucije dirkalnikov in prepovedal hitrostne preizkušnje, daljše od 30 kilometrov, za sezono 1987 pa je napovedal prepoved najzmogljivejših dirkalnikov skupine B ter določil, da bo novi svetovni prvak vozil dirkalnik skupine A. To pa niso bili več prototipi, temveč dirkalniki na osnovi serijske proizvodnje – za homologacijo so jih morali izdelati vsaj pet tisoč.
Konec skupine B je postavil temelje za ustoličenje avtomobilskih ikon
Posledice za svetovni reli in avtomobilizem so bile velike. Iz športa so se umaknili Peugeot (konec leta), pa tudi Audi in Ford (takoj po nesreči), za skupino A pa je imela primeren avtomobil – in še to povsem slučajno – le Lancia s štirikolesno delto. Leta 1987 se je prvenstvu pridružila še Mazda s šibkejšim modelom 323 4WD, toda prevlada Lancie je bila popolna.
Delta je takrat postala avtomobilska ikona, česar brez ukinitve skupine B ne bi bilo. Delte, s kakršnimi so zmagovali zvezdniki svetovnega relija, so lahko kupili tudi navadni smrtniki in se že dan po reliju z njimi vozili po cestah. To je bila magičnost relija na osnovi velikoserijskih avtomobilov. Prva ikona je bila lancia delta, nato pa je podobno uspelo Toyoti s celico, Fordu z escortom RS cosworthom, Subaruju z imprezo, Mitsubishiju z lancerjem in podobno. Prehod iz skupine B v šibkejšo skupino A ni pomenil izgube navijačev, temveč novo rast te atraktivne avtošportne discipline.
Foto: Gregor Pavšič
Foto: Ford
Čustvene zmage daleč od Excelovih tabel
Pokazalo se je, kako močna je vez prepoznavnega avtomobila in uspehov, ki jih znamka dosega v tako kompleksnem okolju. Ne gre le za avtomobile, temveč tudi za vse ljudi, ki znajo izkoristiti potencial tehnike in samih sebe ter delati homogeno in za isti cilj. Čustvene zmage in zanos, tam zunaj na terenu, daleč stran od pisarn in Excelovih tabel, so bile neprecenljive. Naveze Lancia – Biasion, Toyota – Sainz, Ford – Delecour, Subaru – McRae, Mitsubishi – Makinen so bile kot najboljši globalni oglaševalski jumbo plakat.
Tako kot leto 1986 tudi leto 2026 obeta drastične spremembe?
Svetovni reli je 40 let po revoluciji konca skupine B spet pred podobnimi izzivi. Povod zanje na srečo ni varnost in hude nesreče, temveč iskanje rešitev za obuditev zanimanja za reli med avtomobilskimi proizvajalci. Današnji tovarniški dirkalniki Rally1 so nekakšna moderna interpretacija avtomobilov skupine B – cevasti okvir, prototipna zasnova in izjemne hitrosti. To so najhitrejši reli avtomobili vseh časov in morda bodo to ostali še desetletja.
Prihodnje leto se razred Rally1 namreč poslavlja. Dirkalniki najvišje ravni bodo bližje serijskim avtomobilom oziroma dirkalnikom razreda Rally2. Moč bo bistveno manjša, podobno torej kot ob prehodu iz skupine B na skupino A v sredini osemdesetih let. Vzporednica je trenutno dejstvo, da med proizvajalci le Toyota za leto 2027 izdeluje nov namenski dirkalnik. Hyundai in M-Sport bosta le prilagodila obstoječi avtomobil Rally2. Namesto proizvajalcev bodo v prvenstvu konstruktorji, za zdaj pa sta projekt izdelave prototipa napovedali ekipi iz Belgije in Španije. Ali bosta pri tem dobili podporo avtomobilskih tovarn, šušlja se celo o interesu kitajskih znamk (Lynk&Co, BYD …), še ni znano.