“Drag nikoli ni bil povezan z zavajanjem; gre za svobodno izražanje brez sramu in za širše razmišljanje o drugih.” Foto: Cankarjev dom/Marvin Joseph
Avtorica, režiserka in multidisciplinarna vizionarka, ki jo marsikdo pozna po zaslugi njene zmage v deveti sezoni šova RuPaul’s Drag Race, v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prihaja z novo predstavo Travesty, ki je krstno izvedbo doživela marca letos v ZDA.
Oglas
Travesty je hibrid med gledališčem, zgodovino in političnim performansom – oziroma, v besedah Sahe Velour, “najbolj čista, hkrati pa najbolj radikalna in eksperimentalna oblika draga, kar sem jih kdaj postavila na oder. Brez opravičil in razlag – samo umetnost.”
Lekcija kvirovske zgodovine
Predstava Travesty se ukvarja z zgodovino preoblačenja, iluzije in upora. V 80-minutnem spektaklu umetnica prek osebne izpovedi, humorja in animiranih projekcij razkriva drag kot prostor umetniške svobode in ohranjanja zgodovinskega spomina. Drag je namreč, kot poudarja umetnica, “za vsakogar, saj je naše sporočilo svobode, ljubezni in avtentičnosti univerzalno. Ljudje se ‘dragajo’ – se preoblačijo, brišejo meje spola in pripovedujejo zgodbe – že od nekdaj. S predstavo Travesty sem želela počastiti te tradicije in hkrati raziskati, kam lahko gremo naprej.”
Travesty seveda, kot žanru pritiče, prinaša vrsto sinhroniziranih pevskih točk, ki se sprehodijo skozi “skrito kvirovsko zgodovino” fiktivnega gledališča, ki ga je poimenovala Travesty: od čarovnice, ki zgori na polju, klovna, ki zgradi gledališče, do podzemnega gejevskega bara, ki se upre policiji.
“Kvirovski izraz, vključno z dragom, je kronski dokaz, da si človek lahko sam izbere, kako se bo oblačil, nosil, plesal, in živel … pa še vedno dočaka uspeh, oziroma življenje, ki ga je vredno živeti. Predstave draga nam pokažejo, da se nam ni treba bati tega, kar smo, da bi morali, če že kaj, kvečemo poudarjati svoje posebnosti.” Foto: Cankarjev dom
Sasha Velour je globalno zaslovela po zaslugi šova RuPaul’s Drag Race, v katerem je izstopala po svojih avantgardnih kostumih, inteligentnem humorju in poglobljenem poznavanju LGBT-zgodovine. Foto: EPA
Gledališče v predstavi je ohlapno zasnovano po zgodovini newyorškega gledališča iz leta 1912, ki nosi ime Juliana Eltinga, ene prvih velikih osebnosti draga v ZDA. “Travestija” je tudi kompozit različnih tovrstnih krajev po svetu, prostor fantazije, v katerem je umetnica zbrala delce zgodovine z vseh vetrov.
Obenem je tudi hiša strahov: lik »Duha« v predstavi je poosebitev vseh nastopajočih, ki so skozi desetletja stali na odru. Žnanr zgodbe duhov ni bil izbran po naključju, je Velour pojasnila za The Washington Post: “Informacije so se izgubile, a duh je ostal. To je analogija za kvirovsko izkušnjo: naša zgodovina je v vsakem kotičku, tudi v umetnosti, še posebej v gledališču … Ampak genealogija se je malce zabrisala. Podrla, če hočete, se preobrazila v nekaj drugega.”
Kostumografsko razkošje
Za novo produkcijo je Velour moči združila s svojimi dolgoletnimi sodelavci. Za vizualno razkošno kostumografijo skrbijo z emmyjem nagrajeni Diego Montoya Studio ter Andres Caballero, Jazzmint Dash, Pieretta Viktori in Gloria Swansong. Oblikovanje zvoka podpisuje za tonyja nominirani Palmer Hefferan, medtem ko je za scenografijo, luč in projekcije poskrbela Cosette “Ettie” Pin. Celoten projekt je nastal pod okriljem umetničine produkcijske hiše House of Velour.
Kdo je Sasha Velour?
Sasha Velour, ki se je drži vzdevek “obraz brooklynskega draga”, je dragovska osebnost Alexandra Hedgesa Steinberga, Fulbrightovega štipendista in magistra iz stripovske umetnosti. (Vzporednico med dragom in stripom vidi v tem, da pri obeh lahko “iz niča ustvariš popolnoma nov svet”). O ločnici med Saho in Alexandrom pove: “Sasha predstavlja moje najbolj ranljive plati – ženstvenost, ki je bila dolga leta skrita, mojo občutljivo in čustveno plat, ki jo ščitim. Ampak predstavlja tudi moč, ki se skriva v tem, da si sijajna, na kar se kvirovski in gej ljudje pogosto oprejo, ko morajo biti močni. Kot Alexander tega morda ne znam izkoristiti, Sasha pa je vedno taka.”
Sasha je s svojo nišo sodobnega gledališča gostovala že v več kot 150 gledališčih po vsem svetu, od odrov pariškega kabareta Folies Bergère in londonskega Palladiuma do kultnih dvoran Steppenwolf in La Mama. Za revijo The New Yorker je leta 2023 oblikovala avtoportretno naslovnico in izdala delno avtobiografsko knjigo The Big Reveal: An Illustrated Manifesto of Drag.
Sasha (na desni) na paradi ponosa v New Yorku. Foto: AP
Poanta draga ni v preoblačenju
O tem, katere so najbolj zmotne predstave o dragu, je v nekem intervjuju izjavila: “Največja zmota je, da brijemo norce iz spola, ali pa da ne nek način romantiziramo s spolom povezane stereotipe. Pri dragu gre predvsem za čustva, za zgodbo in za lepoto. Vidik spola je zgolj kulisa, zgolj gesta, ki nastopajočega in gledalca osvobodi pred domnevno realističnimi omejitvami sveta, “kakršen je”, in nam pomaga vstopiti v sfero domišljije. Včasih so liki, ki jih ustvarimo, bolj avtentični, bolj osebni in bolj resnični od tega, kar si lahko privoščimo v vsakodnevnem življenju. Najbolj revolucionarni vidik draga ni to preoblačenje navzkriž s pravili; najbolj revolucionarna je naša filozofija nenakladanja in zoperstavljanaja krivici in sovraštvu, boj za resnično enakopravnost v naši skupnosti.”
Gostovanje v Cankarjevem domu ne bo le klasičen drag nastop, obljubljajo organizatorji, pač pa “multidisciplinaren spektakel, ki po besedah umetnice slavi svobodno izražanje brez sramu, radikalno moč preobrazbe in neustrašno razmišljanje o prihodnosti.”
Oglas