Ukrajina je v zadnjih mesecih na bojišču začela vse odločneje spreminjati razmerje sil v vojni proti Rusiji. Čeprav je zaradi drugih kriz del mednarodne pozornosti usmerjen drugam, dogajanje na fronti in globoko v ruskem zaledju kaže, da Kijev vse uspešneje pritiska na najranljivejše točke ruskega vojaškega sistema.
Po podatkih, ki jih navajajo tuji mediji, je Ukrajina samo marca z raketami in brezpilotnimi letalniki zadela več kot 7300 ciljev na ruskem ozemlju. To je skoraj 1500 uspešnih napadov več, kot jih je Rusija v istem obdobju izvedla nad Ukrajino. Tarče ukrajinskih napadov so vse pogosteje naftna in plinska območja, skladišča, vojaška infrastruktura in logistična vozlišča, ki so ključna za financiranje in nadaljevanje ruske vojne, poroča hrvaški Index.
V Moskvi naj bi zato naraščala zaskrbljenost tudi pred tradicionalno parado ob dnevu zmage, ki jo Rusija vsako leto 9. maja priredi na Rdečem trgu. Alexandra Prokopenko je zapisala, da naj bi bila letošnja parada precej krajša in brez težke vojaške tehnike. Če se bo to uresničilo, bo to za Vladimirja Putina pomemben simbolni udarec, saj je bila parada doslej eden osrednjih prikazov ruske vojaške moči.
Vojna v Ukrajini. FOTO: REUTERS
Ukrajina stavi na robotizirano vojskovanje
Razlog za previdnost ni le nevarnost ukrajinskih napadov, temveč tudi stanje ruske vojske. Velik del opreme je uničen, poškodovan ali na bojišču. Ruski proračun je po uradnih podatkih v prvih treh mesecih leta ustvaril več deset milijard frankov primanjkljaja, k čemur naj bi pomembno prispevali tudi ukrajinski napadi na energetsko infrastrukturo. Ukrajina medtem vse več stavi na robotizirano vojskovanje. Predsednik Volodimir Zelenski naj bi letos na fronto poslal do 50.000 brezpilotnih kopenskih vozil. Gre za sisteme, ki segajo od preprostih transportnih platform do oboroženih in delno avtonomnih vozil, namenjenih dostavi streliva, evakuaciji ranjenih in napadom na ruske položaje.
Eden od odmevnejših primerov se je zgodil pred kratkim, ko naj bi se ukrajinska tretja jurišna brigada v ruski položaj postavila izključno z uporabo dronov in kopenskih robotov. Ukrajinski roboti so položaj obkolili, dron z zvočnikom pa je ruske vojake pozval k predaji. Nato jih je transportno vozilo odpeljalo z območja. Nekdanji direktor CIE in ameriški general David Petraeus je ob tem ocenil, da Rusija v tej vojni nima več jasne prevlade. Prav množična uporaba dronov, robotov in daljinsko vodenih sistemov postaja ena ključnih prednosti Ukrajine, ki poskuša s tehnologijo nadomestiti pomanjkanje ljudi na fronti.
Vojna v Ukrajini. FOTO: Alexander Ermochenko Reuters
To je za Kijev izjemno pomembno. Ukrajina se, tako kot Rusija, sooča z resnimi težavami pri mobilizaciji. Po nekaterih ocenah je iz ukrajinske vojske dezertiralo več deset tisoč vojakov, veliko moških pa se vpoklicu izogiba. Z večjo uporabo robotiziranih sistemov bi Ukrajina lahko zmanjšala potrebo po številu vojakov na prvi bojni črti in hkrati omejila izgube.
Ranjence puščajo v jarkih, brez ustrezne pomoči
Na drugi strani Rusija, čeprav tudi sama uporablja drone in robotske sisteme, še naprej močno računa na množične pehotne napade. Po ukrajinskih podatkih je bilo od začetka vojne ubitih ali ranjenih več kot 1,3 milijona ruskih vojakov. Posebej pretresljivi so prestreženi pogovori ruskih vojakov, ki naj bi razkrivali, da ranjence pogosto puščajo v jarkih brez ustrezne zdravniške pomoči. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je pred dnevi objavila posnetek pogovora med ruskima vojakoma. Iz pogovora naj bi bilo razvidno, da hudo ranjenim vojakom ni bila odrejena evakuacija, temveč naj bi jim poveljniki ukazali, naj kljub poškodbam ostanejo na položajih. Eden od vojakov naj bi opisal soborca, ki je ležal v jarku, podhlajen in komaj še živ.
Vladimir Putin. FOTO: Viacheslav Prokofiev Afp
Takšne prakse po navedbah ukrajinskih obveščevalcev kažejo na širši problem v ruskem poveljniškem sistemu. Ne gre le za brezbrižnost do ranjenih, temveč tudi za način vodenja vojne, pri katerem se človeška življenja obravnavajo kot potrošni material. To dolgoročno slabi moralo enot in zmanjšuje njihovo bojno učinkovitost. Pokrovska smer ostaja eno najaktivnejših območij fronte. Ruske sile tam nadaljujejo ofenzivne operacije, vendar se morajo vse bolj prilagajati ukrajinskim dronom, vremenskim razmeram in nenehnim napadom na logistične povezave. Ukrajinska vojska skuša prav z združevanjem izvidniških dronov, napadalnih brezpilotnikov in kopenskih robotov zmanjšati tveganje za svoje vojake ter hkrati izčrpavati ruske enote.
Letošnja parada v Moskvi bo zato več kot le vojaška slovesnost. Če bo res potekala brez tankov, oklepnikov in raketnih sistemov, bo to eden najbolj vidnih znakov, da je vojna proti Ukrajini močno načela rusko vojaško podobo. Putin je parado dolga leta uporabljal kot dokaz moči države in vojske. Tokrat pa bi lahko prav njena okrnjena podoba razkrila, kako visoko ceno Rusija plačuje na ukrajinskih bojiščih.
Volodomir Zelenski. FOTO: Piroschka Van De Wouw Reuters
Ukrajina z napadi v globino ruskega ozemlja, z razvojem lastne vojaške industrije in z vse širšo uporabo robotiziranih sistemov odpira povsem drugačen način bojevanja. Rusija ima še vedno številčno premoč, a ta sama po sebi ne zagotavlja več odločilne prednosti. Če bo Ukrajini uspelo ohraniti tehnološki tempo in hkrati nadaljevati pritisk na rusko energetsko ter vojaško infrastrukturo, se lahko razmerje sil na fronti še naprej spreminja. Za Moskvo pa to pomeni vse večjo dilemo: kako nadaljevati vojno, v kateri se njena tradicionalna prednost v številu ljudi in orožja vse hitreje topi.