Washington naj bi Združeno kraljestvo, Poljsko, Litvo in Estonijo opozoril, da lahko pričakujejo dolge zamude pri dobavah ameriškega orožja. Razlog je izčrpanje ameriških zalog zaradi vojne z Iranom, zamude pa bi lahko prizadele tudi sisteme, ki jih evropske države uporabljajo za krepitev lastne obrambe in pomoč Ukrajini.

ZDA so več evropskih zaveznic, med njimi Združeno kraljestvo, Poljsko, Litvo in Estonijo, opozorile, da se lahko dobave ameriškega orožja občutno zavlečejo, je poročal Financial Times. Washington namreč pospešeno obnavlja zaloge orožja in streliva, ki so bile v zadnjih dveh mesecih močno izčrpane zaradi vojne z Iranom. Zamude bi lahko zajele tudi strelivo za raketne sisteme Himars, sisteme zračne obrambe Nasams in druge raketne zmogljivosti.

Opozorila niso povsem nova. Reuters je že sredi aprila poročal, da so ameriški uradniki evropskim partnerjem sporočili, da bodo nekatere že dogovorjene dobave orožja verjetno zamujale, ker vojna z Iranom porablja ameriške zaloge ključnega orožja in streliva. Po navedbah virov, ki jih je navajal Reuters, naj bi bile prizadete predvsem nekatere baltske države in Skandinavija, del naročil pa je bil sklenjen prek ameriškega programa Foreign Military Sales (FMS).

FMS je ameriški vladni program prodaje orožja tujim državam in mednarodnim organizacijam. V njem pogodba ni zgolj neposreden komercialni posel med kupcem in proizvajalcem, temveč vladni dogovor, ki ga odobrijo ZDA; State Department odobrava posamezne programe, obrambno ministrstvo pa jih izvaja prek ameriškega nabavnega sistema.

Litva potrdila obvestilo Pentagona

Da je prejela opozorilo ZDA je javno potrdila Litva. Litovsko obrambno ministrstvo je za nacionalno radiotelevizijo LRT sporočilo, da so jih predstavniki Pentagona obvestili o možnih zamudah pri dobavi streliva, kupljenega v ZDA, zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. LRT je poročal, da Reuters ni navedel vseh prizadetih držav, vendar so viri govorili o državah, ki mejijo na Rusijo, zaradi česar je tempo dobav še posebej občutljiva obrambna informacija.

O težavah so javno spregovorili tudi v Estoniji. Estonski premier Kristen Michal je dejal, da so ZDA njegovo državo obvestile o položaju in da Talin z Washingtonom išče rešitve za dobavne izzive. Ob tem je poudaril, da ZDA ostajajo “največji zaveznik” Estonije. Litovska premierka Inga Ruginiene je medtem ocenila, da Vilna za zdaj ne vidi večjih težav, vendar razume, da se nekateri roki premikajo. Latvijska premierka Evika Silina je povedala, da Latvija uradnega obvestila o spremembah dobavnih rokov še ni prejela.

Težava za Evropo

Zamude prihajajo v času, ko evropske države, zlasti na vzhodnem krilu Nata, pospešeno krepijo obrambo zaradi ruske grožnje in vojne v Ukrajini. Baltske države so med največjimi evropskimi zagovornicami višjih obrambnih izdatkov in se pri več ključnih zmogljivostih opirajo prav na ameriško orožje. Estonia, Latvija in Litva so naročile oziroma uporabljajo sisteme, kot so Himars, protitankovske rakete Javelin in druge ameriške zmogljivosti.

Posebej občutljivo je strelivo za sisteme Himars. Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je za lokalni medij ERR, kot povzema Defense News, dejal, da je glavna skrb Talina povezana z morebitnimi zamudami pri strelivu za Himars. Estonija je prve sisteme Himars prejela aprila lani. Letos je naročila še dodatne tri sisteme, dobave so predvidene za leto 2027.

Himars je visoko zmogljiv mobilni raketni sistem, ki je v Ukrajini postal eden najbolj prepoznavnih simbolov zahodne vojaške pomoči. Nasams pa je srednjedometni sistem zračne obrambe, ki ga razvijata ameriški Raytheon oziroma RTX in norveški Kongsberg. Po navedbah RTX sistem Nasams uporablja 15 držav, med njimi ZDA, Norveška, Finska, Španija, Nizozemska, Litva, Ukrajina, Tajvan in Danska.

Pentagon: Pregledujemo zahteve in obstoječe dobave orožja

Pentagon podrobnosti o tem, katere pogodbe in države bodo najbolj prizadete, ni razkril. Po navedbah Financial Timesa so v Pentagonu sporočili, da “skrbno ocenjujejo” nove zahteve partnerjev za opremo in že odobrene prodaje orožja, da bi zagotovili skladnost z aktualnimi ameriškimi operativnimi potrebami. Podrobnosti naj ne bi komentirali zaradi operativno občutljive narave vprašanja.

Predsednik Donald Trump je večkrat kritiziral evropske zaveznice, ker niso storile več za pomoč ZDA v vojni proti Iranu. Ameriški viri naj bi ob tem poudarjali, da zamude niso kaznovanje evropskih zaveznic, temveč posledica realnega pritiska na ameriške zaloge. V ozadju je širša strateška dilema: ZDA morajo hkrati vzdrževati operacije na Bližnjem vzhodu, pomagati partnerjem v Evropi in ohraniti dovolj zalog za morebitno krizo v indijsko-pacifiško regiji, predvsem v primeru konflikta s Kitajsko zaradi Tajvana.

Reuters je že aprila poročal, da je vojna z Iranom, ki se je začela z ameriško-izraelskimi zračnimi napadi 28. februarja, začela močno obremenjevati ameriške zaloge kritičnega orožja in streliva. Iran je po začetku kampanje proti državam v Zalivu izstrelil več sto balističnih raket in dronov, večino pa so prestregli tudi s prestrezniki Patriot PAC-3, ki so ključni tudi za ukrajinsko obrambo pred ruskimi balističnimi napadi.

Nova spodbuda evropski obrambni industriji?

Za Evropo je ameriško opozorilo opomin, da odvisnost od ameriških dobavnih verig prinaša tveganja. Reuters je poročal, da so dobave v okviru FMS že pred vojno z Iranom pogosto zamujale, kar je v evropskih prestolnicah povzročalo frustracije in nekatere vlade spodbudilo k razmisleku o orožju evropske izdelave.

Gre za preizkus zaupanja v ZDA kot dobaviteljico orožja in varnostno porokinjо zaveznikov. Če se bodo zamude poglabljale, bi lahko evropske članice Nata še hitreje iskale domače oziroma evropske alternative, hkrati pa bi se povečal pritisk na evropsko obrambno industrijo, naj pospeši proizvodnjo raket, streliva in sistemov zračne obrambe.

Za Ukrajino pa so možne zamude še dodatno tveganje. Po navedbah Financial Timesa ameriške dobave Kijevu že zamujajo od začetka vojne z Iranom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v preteklosti opozarjal, da lahko zamude pri dobavah raket ustvarijo kritične razmere, v katerih sistemi Patriot med ruskimi napadi ostanejo brez streliva.