Chartier, ena bolj znanih bujon restavracij v Parizu. Foto: EPA
Leta 1850 je v francoski prestolnici mesar Adolphe-Baptiste Duval s preprostimi, a kaloričnimi obroki želel poskrbeti za lačne delavce. Na prelomu 20. stoletja je v Parizu imel 250 restavracij, ki so predstavljale prvo francosko verigo, kjer so stregli cenovno dostopno tradicionalno hrano v obilnih porcijah.
Oglas
S spremembo prehranjevalnih navad – francoski trg so namreč prevzele bolj kakovostne in dražje brasserie, pojavili so se trendi hitre hrane in mednarodna kuhinja – je koncept t. i. restavracij bujon postal manj priljubljen.
A trend se je obrnil, ko so leta 2005 obnovili propadajočo pariško atrakcijo Bouillon Chartier, v zadnjih štirih letih pa se je po vsej Franciji odprlo 253 tovrstnih restavracij.
“Bujon je postal vstopna točka v francosko gastronomijo,” je dejal Christophe Joulie iz družine, ki je prevzela Bouillon Chartier. Joulie je restavracijo moderniziral, po njegovi zaslugi pa se je na meni vrnila tudi govedina po burgundsko z makaroni. Kot trdi, mora človek za manj kot 20 evrov dobiti predjed, glavno jed in tudi sladico.
Brez rezervacij, račun načečkan na prt
Za en evro je tako mogoče dobiti por s prelivom vinaigrette, račune pa natakarji v predpasnikih v naglici načečkajo na papirnate prte. V restavracijah vrvi obiskovalcev, med njimi so turisti in domačini, rezervacij pa ne sprejemajo.
Pobudi se je pridružil tudi francoski kuhar Thierry Marx, nagrajen z več Michelinovimi zvezdicami, saj ga je pritegnila zamisel o nudenju kakovostne hrane po dostopnih cenah. V severnem predmestju Pariza je tako odprl lastno restavracijo bujon.
“Preučili smo potrebe in spreminjajoče navade ter ugotovili, da obstaja potreba po medgeneracijskih prostorih za druženje, kjer nihče ni izključen zaradi cene,” pa je povedal direktor skupine Bouillon Restaurants Enguerran Lavaud.
Oglas