Četrtek je bil na delniških trgih zelo pester: na eni strani rast cen nafte (brent) do 126 dolarjev za sod, na drugi strani analiza večer prej objavljenih poslovnih rezultatov Amazona, Alphabeta, Microsofta in Mete. Fascinantno je, kakšne astronomske vsote omenjena štiri velika ameriška tehnološka podjetja namenjajo za kapitalske izdatke, predvsem za podatkovne centre in vso infrastrukturo, ki je nujna pri razvoju storitev umetne inteligence. Letos naj bi pri omenjenih podjetjih ti izdatki dosegli 725 milijard dolarjev, kar predstavlja devet slovenskih letnih BDP-jev. Foto: Bloomberg
Newyorška borza vrednostnih papirjev: v petek so dali znak za začetek trgovanja člani posadke Artemis II. Prejšnji mesec so šli, podobno kot vesoljsko plovilo Orion, tudi tečaji nekaterih delnic visoko v nebo, kot rečemo strmi rasti tečajev. Foto: Reuters
Sezona četrtletnih objav je na vrhuncu, minuli teden je kar pet podjetij iz družine Veličastnih 7 objavila svoje rezultate poslovanja med 1. januarjem in 31. marcem 2026. Meta je z dobrimi 56 milijardami dolarjev četrtletnih prihodkov (33-odstotna rast v primerjavi s Q1 2025) presegla pričakovanja, vendar je na račun dodatnih vlaganj v podatkovne centre zvišala napoved svojih letošnjih kapitalskih izdatkov, in sicer na 145 milijard dolarjev. So načrti preveč ambiciozni in na koncu iz tega naslova ne bo pravega dobička? Delnice so posledično v četrtek padle za skoraj deset odstotkov.
Oglas
Vsesplošna rast tehnoloških velikanov
Preostala “Big Tech” podjetja so šla po objavi rezultatov večinoma navzgor. Amazonova rast prihodkov storitev v oblaku je bila najvišja v zadnjih 15 četrtletjih (28-odstotna medletna rast), Microsoftovi prihodki, povezani z umetno inteligenco, so na letni ravni presegli 37 milijard dolarjev (123-odstotna rast glede na isto lansko četrtletje), celotni prihodki pa so v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem porasli za 18 odstotkov. Alphabet je na račun Googlove rasti storitev v oblaku (+63 %) prav tako presegel napovedi. V četrtek je navdušil še Apple: četrtletni prihodki so porasli za 17 odstotkov, na 111,2 milijarde dolarjev. Delnice so ob koncu tedna vendarle segle višje, kot so bile na začetku leta.
Kljub močni rasti cen nafte so dobički ameriških naftnih podjetij upadli, saj so imeli velike izgube pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi so se že prej zavarovali za primer padca cen nafte. Če bi cene nafte res padle, bi zaradi dobičkov pri izvedenih finančnih instrumentih to ublažilo izgube iz osnovne dejavnosti, toda zgodba se je zavrtela v drugo smer. ExxonMobil je poročal o četrtletnem dobičku v znesku 4,2 milijarde dolarjev, kar je 46 odstotkov manj kot leto prej, medtem ko je čisti dobiček naftne družbe Chevron upadel za 37 odstotkov, na 2,2 milijarde dolarjev. Vseeno so bile to številke, ki so presegle napovedi analitikov, predvsem pa bodo dobički močno porasli v preostanku leta. V drugem četrtletju naj bi bil na primer dobiček ExxonMobila vsaj dvakrat višji glede na lansko drugo četrtletje, celoletni dobiček pa naj bi se zvišal za 46 odstotkov. Dobiček Chevrona naj bi se v tekočem četrtletju več kot potrojil! Foto: Reuters
Aprila kar 15-odstotna rast indeksa NASDAQ
Pod črto: vodilna ameriška podjetja poslujejo odlično, zato ni tako nenavadno, da se newyorški (in tudi evropski ter azijski) delniški indeksi kljub nerešenemu konfliktu z Iranom in izjemno visokimi cenami nafte (brent je za hip dosegel 126 dolarjev) še naprej gibljejo v bližini rekordov. Negativen marec je pozabljen, aprila je bila smer strmo navzgor, pri indeksu NASDAQ je bil prejšnji mesec pribitek kar 15-odstoten. “Po ostrem in izjemno hitrem odboju konec marca je rast v največji meri poganjal tehnološki sektor, predvsem segment polprevodnikov, ki je v aprilu dosegel več kot 30-odstotno rast. Tudi Nvidia največje podjetje po tržni kapitalizaciji je v začetku tedna dosegla novo zgodovinsko vrednost delnice,” je za MMC dogajanje komentiral Domen Kregar iz Ilirike.
Intelove delnice zvezde meseca aprila
Kregar dodaja: “Zadovoljstvo in optimizem glede gibanja delniških trgov je prek družbenih omrežij jasno izrazil tudi predsednik Trump, ki je pohvalil podjetje Intel. Spomnimo, da je ameriška vlada lani avgusta vanj investirala 8,9 milijarde dolarjev v zameno za približno 10-odstotni delež, vrednost delnice pa je bila takrat nekaj več kot 20 dolarjev. V aprilu se je cena delnice zvišala za več kot 115 odstotkov in presegla najvišjo zgodovinsko vrednost, doseženo pred 26 leti. Cena delnice se trenutno giba pri dobrih 92 dolarjih, vrednost naložbe ameriške države se je z rastjo več kot početverila.” Vzrok za strmo rast Intela so tudi poslovni rezultati prvega četrtletja, ki so bili boljši od vseh napovedi. Odlične so tudi napovedi za drugo četrtletje.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
49.499 točk (+0,6 %)
S & P 500 (New York)
7.230 točk (+0,9 %)
NASDAQ (New York)25.114 točk (+1,1 %)STOXX 600 (Evropa)
611,6 točke (+0,15 %)
DAX (Frankfurt)
24.292 točk (+0,7 %)
Nikkei (Tokio)59.513 točk (-0,3 %)SBITOP (Ljubljana)2.960 točk (-0,2 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,47 % (+4 baz. točke)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,37 % (+7 baz. točk)dolarski indeks98,5 točke (+0,3 %)EUR/USD
1,1719 (-0,1 %)
bitcoin
78.600 USD (+1,5 %)
nafta brent
108,2 USD (+2,7 %)
nafta WTI101,9 (+8,0 %)zlato4.661 USD (+1,7 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,524 %; 2,199 %
Ameriška centralna banka je v sredo obresti pričakovano (na tretjem sestanku zapored) pustila nespremenjene, torej v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka. Guverner Jerome Powell je sporočil, da bo po izteku svojega mandata (15. maja) ostal v svetu guvernerjev. To je manjši udarec za Donalda Trumpa, ki je vztrajno pritiskal na Powlla, naj zniža obrestne mere. Foto: Reuters
LJSE: Aprila blestele Telekomove delnice
Tudi slovenski delniški trg ohranja “dobro kondicijo”. V skrajšanem zadnjem aprilskem tednu je indeks SBITOP sicer izgubil nekaj točk, a delnice v prvi kotaciji večinoma ostajajo blizu svojih vrhov. Domen Kregar: “Izpostaviti velja delnico Telekoma Slovenije, ki je po objavi dobrih rezultatov in pozitivnih napovedi za prihodnje poslovanje v aprilu pridobila več kot 20 odstotkov vrednosti. Počasi tudi vstopamo tudi v obdobje izplačevanja dividend – pri NLB-ju so objavili predlog, po katerem bi bila dividenda za osem odstotkov višja kot lani.” Uprava in nadzorni svet NLB-ja za prvo letošnje izplačilo dividend predlagata 6,92 evra dividende bruto na delnico. Izplačali bi jih 23. junija. Druga tranša (ob koncu leta) je predvidena v enakem znesku.
Kriptovalute navzgor s precej počasnimi koraki
Razmerje med evrom in dolarjem je na tedenski ravni ostalo nespremenjeno. Tako kot FED tudi Evropska centralna banka ni spreminjala obresti, a bi lahko ukrepala (beri: zvišala obresti) že prihodnji mesec. Bitcoin, ki je marca okreval za 12 odstotkov, se je pred dnevi že spogledoval z mejo 80 tisoč dolarjev, a je nato popustil. Domen Kregar: “Ob splošno pozitivnem razpoloženju na delniških trgih je stanje na trgu kriptovalut manj optimistično. Bitcoin je še vedno daleč od svojih vrhov, opaziti ni nobenih znakov evforije. Zdi se, da se je tvegan kapital v veliki meri preselil na delniški trg – predvsem v sektorje, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z umetno inteligenco. V tem trenutku se zdi, da je potencial rasti večji in bolj otipljiv pri podjetjih s področja umetne inteligence kot pri tistih iz sveta kriptovalut.”
Ameriški delniški trg še nikoli ni bil tako prevrednoten, merjeno z Buffettovim indikatorjem, ki meri razmerje med celotno tržno kapitalizacijo delnic v New Yorku in BDP-jem. To razmerje je trenutno pri 232,6 odstotka, kar je največ v zgodovini (in tudi precej višje kot leta 2000 ob zlomu delnic pikakom podjetij).
Oglas