Znameniti balonček je bil poleg bika eden od prepoznavnih znakov MIP-a. Foto: BoBo
Generacije poslušalcev se še danes spomnijo znamenitega oglasa “MIP – kraljica mortadel”, podjetje pa je bilo desetletja sinonim kakovosti in eden večjih delodajalcev na Goriškem. Nato pa je sledil strm padec – menedžerski prevzem, hitro naraščanje dolgov in stečaj, ki je brez dela pustil 250 ljudi.
Oglas
“To niso bili samo delavci, to so bile cele generacije”
Za mnoge nekdanje zaposlene MIP ni bil le podjetje, ampak drugi dom. V obratih v Kromberku in Tolminu so delale cele družine iz Goriške, Vipavskih Brd in Posočja, znanje pa se je prenašalo iz generacije v generacijo.
Nekdanji zaposleni Ljubo Batagelj se spominja časov, ko je MIP proizvajal ogromne količine mesa in se po obsegu proizvodnje približeval največjim italijanskim proizvajalcem: “Kraška panceta – 450 ton, pršuti – 250 ton tedensko. Potem še mortadela – sto ton na teden. MIP je rasel neverjetno,” pripoveduje. Ob tem poudarja, da se je znanje prenašalo iz generacije v generacijo, kar je ustvarilo specifično kulturo “mipovcev”: “Moj oče je začel, brat je bil mesar, jaz sem bil mesar … Delali smo dan in noč, z dušo in srcem za firmo.”
Podobno se obdobja pred propadom spominja nekdanja tehnologinja Vesna Pipan: “Bili smo ponosni, da delamo v taki firmi. MIP je bil znan po celi Jugoslaviji. Do neslavnega konca, ki smo ga pričakovali – vsak dan je bilo manj dela, manj surovin in drugih stvari, ki smo jih potrebovali za proizvodnjo.”
Tudi Livija Fabjan, ki je delala v marketingu in odnosih z javnostmi, poudarja, da je bil MIP v jugoslovanskem prostoru pojem kakovosti in tehnološke razvitosti: “Takega podjetja ne moreš uničiti. Nerazumljivo je, kako je lahko podjetje s takšno tehnologijo, opremo in vsemi licencami – tudi za izvoz – propadalo. To ni bila garažna firma,” je povedala.
Od 15 do skoraj 80 milijonov evrov dolgov
Družina Volk je MIP prevzela z zadolževanjem. Dolgovi podjetja so iz približno 15 milijonov evrov v nekaj letih narasli na skoraj 80 milijonov. Epilog je razkril šele stečaj – brez dela je ostalo 250 ljudi, upniki pa so bili poplačani le delno. Nekdanji direktor Vojteh Volk je bil sprva obsojen zaradi zlorabe položaja in preslepitve bank, a je višje sodišče del obsodbe pozneje razveljavilo in mu kazen znižalo. Med nekdanjimi zaposlenimi je zato ostal občutek, da pravica nikoli ni bila zares dosežena. “To ni kazen za tako veliko izčrpavanje podjetja. Na žalost je zakonodaja še danes taka, da se največji prevaranti izmuznejo,” je prepričana Vesna Pipan.
Propada podjetja nekdanji delavci še danes niso preboleli
Posledice propada niso bile le izguba služb. Za mnoge nekdanje zaposlene je bil to prelom, ki ga niso nikoli zares preboleli. Ljubo Batagelj še danes, po skoraj dveh desetletjih, težko zadrži čustva: “Ta naša firma še vedno živi v srcih ljudi,” pravi. Po njegovem mnenju je med pogrebniki podjetja bila tudi tedanja politika: “Po mojem je bilo politično nastavljeno, da ga je treba uničiti. Bili smo velik konkurent – Mercatorju, Krasu … niso mogli prenesti MIP-a. Jaz sem kot sindikalist opozarjal, da stvari ne gredo v pravo smer, pa so mi na rampo postavili policista in nisem smel več vstopiti v podjetje.”
Stečajni postopek je trajal več kot desetletje. Del prostorov nekdanjega MIP-a je pozneje kupila družba Pivka perutninarstvo, kjer danes znova deluje proizvodnja in je zaposlen tudi del nekdanjih delavcev. “Leta 2018 smo na to lokacijo preselili program predelave piščančjega mesa. Poleg barjenih in poltrajnih izdelkov smo dodali še program suhih salam, pečenega mesa, v obratu pa deluje tudi družba Kras iz skupine Jata Emona. Danes je tu skupaj okoli 125 zaposlenih,” je povedal član uprave Aleksander Debevec.
A za številne Primorce MIP ostaja predvsem simbol izgubljenega časa – in opomin, kako hitro lahko propade tudi podjetje, ki se je zdelo nepremagljivo.
MIP-ov bik zdaj stoji v Ljubljani, pred borznoposredniško hišo Ilirika. Foto: BoBo
Bronasti bik kot simbol nekdanjega velikana
Pred nekdanjim obratom v Kromberku je dolga leta stal znameniti bronasti bik – simbol moči in samozavesti podjetja. Po stečaju so ga prodali, danes pa stoji pred borznoposredniško hišo v Ljubljani. Mnogi mimoidoči sploh ne vedo, da je nekoč pripadal MIP-u. Bronasti bik je ostal. MIP pa predvsem spomin – za ljudi, ki so za njegov propad plačali najvišjo ceno.
Na pogorišču primorskih velikanov – MIP
Znak MIP-a na bronastem biku. Foto: BoBo
“Kraljico mortadelo” so si ogledali tudi takratni politični veljaki. Foto: BoBo
MIP-ov “balonček” Foto: BoBo
Oglas