kje imajo svoje vojake in zakaj tam?

Pripadniki 173. zračne brigade, nameščene v Vicenzi, sodelujejo na vojaškem tekmovanju v Casermi Del Din. ZDA imajo v Italiji več kot 12.000 aktivnih pripadnikov vojske. V Evropi jih imajo več samo v Nemčiji. Foto: kopenska vojska ZDA / ZUMA / Reuters

Ameriški vojaški prstan v Evropi: kje imajo svoje vojake in zakaj tam?

V Evropi je enajst takšnih držav, v katerih je stalno nameščenih več kot sto aktivnih pripadnikov ameriške vojske. Največ jih je v Nemčiji, ki je globalno gledano država z drugim največjim številom ameriških vojakov za Japonsko. A na stari celini so nameščeni še marsikje drugje.

Po svetu je razporejenih več kot 170.000 aktivnih pripadnikov ameriške vojske, to je kar 13 odstotkov vseh. Evropa je med celinami na drugem mestu za Azijo s približno 67.000 aktivnimi ameriškimi vojaki. Največ jih je v Nemčiji, 36.436, kažejo podatki Pentagonovega podatkovnega centra DMDC za konec decembra lani. Še deset držav pa je takšnih, kjer jih je več kot sto. Kje v Evropi so torej stalno razporejeni aktivni pripadniki ameriške vojske – in zakaj so tam?

Nemčija: 36.436 vojakov

Velika ameriška vojaška prisotnost v Nemčiji je še dediščina druge svetovne in hladne vojne. Po padcu nacizma so bile ZDA v Nemčiji okupacijska sila z več kot poldrugim milijonom vojakov. Potem je število upadalo do hladne vojne, nato spet naraslo in znova začelo padati po padcu berlinskega zidu. Danes imajo ZDA v Nemčiji 20 večjih oporišč. Največje je letalsko oporišče blizu Ramsteina, ki služi tudi kot postaja za prevoz vojakov, opreme in orožja za operacije na Bližnjem vzhodu in v Afriki ter kot poveljstvo ameriških letalskih sil v Evropi in Afriki in kot Natovo poveljstvo. Blizu Ramsteina v Landstuhlu stoji vojaška bolnišnica, ki je največja ameriška bolnišnica zunaj ZDA.

Italija: 12.662 vojakov

Italija v Neaplju gosti evropsko poveljstvo ameriške mornarice. V Vicenzi je nameščena 173. zračna brigada s približno 3400 pripadniki. To so enote za hitro posredovanje v Evropi in Afriki. V Avianu, 110 kilometrov od Slovenije, je ameriško letalsko oporišče z dvema eskadriljama letal F-16 in z letalskimi enotami za misije 173. zračne brigade, navaja ameriški vojaški časopis Stars and Stripes.

Združeno kraljestvo: 10.156 vojakov

ZDA imajo na Otoku petnajst letalskih oporišč, kar je tudi dediščina druge svetovne vojne. Večina jih je na jugu Anglije. Po navedbah Guardiana so namenjena vzletanju težkih bombnikov, zračnih tankerjev za natakanje goriva v zraku, izvajanju globalnih vohunskih operacij, v enem pa je morda zdaj tudi ameriško jedrsko orožje.

Španija: 3814 vojakov

Ključni sta pomorsko oporišče Rota in zračno oporišče Moron de la Frontera, piše El Pais. Strateško oporišče Rota na atlantski obali severno od gibraltarskih vrat skupno upravljajo ZDA in Španija. Je glavno ameriško oporišče v Španiji, glavnino enot predstavljajo mornarica in marinci, nekaj je tudi kopenskih in zračnih sil. Zračno oporišče Moron de la Frontera blizu Seville upravlja Španija, ZDA pa imajo lahko tam po sporazumu do 3000 vojakov in civilnega osebja.

Belgija: 1118 vojakov

V Belgiji je sedež zveze Nato in poveljstvo zavezniških sil za Evropo. Logistično oporo jima ponuja letalsko oporišče Chièvres Air. V belgijskem zračnem oporišču Kleine Brogel so nameščeni ameriško jedrsko orožje in bombniki B61, primarno pa je to oporišče belgijske vojske.

Grčija: 432 vojakov

Za ameriško vojsko in njene operacije v vzhodnem Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu je najpomembnejše pomorsko oporišče v Soudi na Kreti, tja so preselili tudi dejavnosti iz drugih delov Grčije. V zadnjem obdobju so ZDA prisotne tudi v oporiščih Larissa, Volos in Aleksandropoli na vzhodu države z naprednimi brezpilotniki, bojnimi helikopterji in vojno mornarico, piše tednik Parapolitika.

Nizozemska: 414 vojakov

Oporišče Brunssum gosti Natovo poveljstvo. V oporišču Volker pa so nameščeni ameriški bombniki B-61 in jedrsko orožje. Ameriški vojaki so nameščeni tudi v nekaterih drugih oporiščih, ni pa v državi večjih bojnih enot.

Poljska: 369 vojakov

Za ameriško vojsko je ključno oporišče Kosciuszko pri Poznanju, njeno prvo uradno na poljskih tleh. Od tam usklajujejo sodelovanje s poljsko vojsko, predvsem pa služi kot center za upravljanje enot ameriške kopenske vojske od baltskih držav do Bolgarije. Mogoče je, da bo del ameriških vojakov iz Nemčije premeščen na Poljsko. Sicer pa je na Poljskem v štirih oporiščih še okoli 10.000 vojakov in drugega osebja v okviru krepitve vzhodnega krila Nata. Niso pa to stalno nameščeni vojaki.

Portugalska: 237 vojakov

Gre za letalsko oporišče Lajes na Azorih sredi Atlantika, ki je izredno pomembna vmesna postaja za letalske operacije.

Romunija: 153 vojakov

Ameriški vojaki so nameščeni v treh oporiščih, najpomembnejše je letalsko oporišče Mihail Kogălniceanu, ki je logistično vozlišče za Natove operacije. ZDA so se lani odločile zmanjšati število vojakov v Romuniji, kar je povzročilo opozorilo pred slabljenjem vzhodnega krila Nata.

Grenlandija / Danska: 133 vojakov

Ameriški vojaki so tam nameščeni po sporazumu z Dansko. Med hladno vojno je bilo na ledenem otoku 10.000 ameriških vojakov, potem so ZDA število močno zmanjšale. Ameriška vojaška prisotnost je letos zelo pod drobnogledom zaradi zahtev predsednika Trumpa, da Grenlandija postane ameriška.

Ameriški vojaki v aktivni sestavi so prisotni v skoraj vseh državah, ker so vojaki – predvsem marinci – zadolženi za varovanje veleposlaništev in drugih ameriških diplomatsko-konzularnih predstavništev. V Sloveniji je bilo decembra lani po podatkih DMCD 11 aktivnih pripadnikov ameriške vojske.