Matura, ki se bo z esejem iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot materinščine začela 5. maja, je zagotovo velika prelomnica in pomemben izpit. V tednih, ko mladi opravljajo maturo, večkrat slišimo, da bi bilo bolje, če bi za vstop na fakultete preprosto vrnili sprejemne izpite. Na Državnem izpitnem centru (RIC) menijo, da bi bilo za maturante to še slabše in da lahko na maturo gledamo kot na enoten sprejemni izpit.
To že upoštevajo nekatere fakultete, ki različnim delom mature dajo različno težo. Tako denimo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani kar 60 odstotkov točk, potrebnih za vpis, šteje uspeh na maturi pri posameznih predmetih, in sicer pri matematiki, tujem jeziku in naravoslovnih predmetih (biologija, kemija, fizika). Kot odgovarjajo na fakulteti, so se s tem sistemom že približali funkciji sprejemnih izpitov, saj je matura »bolj objektivno merilo kot šolske ocene. Zavedamo se, da tak način izbire ne zajame vseh lastnosti, ki so pomembne za opravljanje poklica zdravnika in zobozdravnika, kot so empatija, sposobnost sodelovanja in timsko delo. Razvoju teh kompetenc med študijem namenjamo poseben poudarek ter jih sistematično razvijamo.«