Če bo šlo po načrtih, se bo obnovljeni spomenik ob trboveljskem občinskem prazniku 1. junija vrnil na svoje prvotno mesto. Foto: Občina Trbovlje
Oglas
Projekt presega lokalni pomen in odpira pomembna vprašanja varovanja kulturne dediščine. Spomenik revolucije akademskega kiparja Stojana Batiča (1925–2015) danes velja za eno osrednjih referenc umetnikovega opusa in je nedvomno tudi pomemben simbol mesta, so sporočili z Občine Trbovlje.
Identitetni označevalec prostora, ki povezuje Trboveljčane
Z nedavno prenovo Trga revolucije, ki je odprla pogled proti mestnemu jedru, je spomenik znova dobil osrednje mesto v javnem prostoru. “Gre za ohranjanje avtentičnosti in integritete umetniškega dela, ki je globoko vpeto v kolektivni spomin lokalne skupnosti. Spomenik revolucije ni le likovni artefakt, temveč identitetni označevalec prostora, ki povezuje Trboveljčane,” je poudaril trboveljski župan in nekdanji minister za kulturo Zoran Poznič, ki je sicer prav tako akademski kipar.
Dela, ki so jih zagnali aprila, izvaja specializirano podjetje Livartis v sodelovanju s podjetjem Marodi, restavratorskim centrom in strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine. Obravnava vključuje tudi obnovo spremljajoče žare, ikonografsko povezane z rudarsko dediščino, ki je bila v preteklosti nosilka simbolike večnega ognja. Oba elementa sta ulita v bronu, kar zahteva specifične metodološke pristope, vezane na stabilizacijo materiala, odstranjevanje korozijskih plasti in zaščito patine.
Kot so še poudarili na občini, ima projekt tudi razvojno-raziskovalno razsežnost, saj je restavriranje bronastih spomenikov v primerjavi s kamnitimi še manj sistematično razvito. “Obnova v Trbovljah tako predstavlja pilotni primer, na katerem se vzpostavljajo in preverjajo sodobni standardi ter protokoli za obravnavo bronastih spomenikov v javnem prostoru,” so dodali.
Stojan Batič podpisuje celotno bronasto figuralno kompozicijo in žaro ob vznožju, Boris Kobe pa arhitekturno ureditev in podstavek. Foto: Občina Trbovlje
Interdisciplinarno sodelovanje pa je še en pomemben vidik projekta, saj so v proces vključeni konservatorji-restavratorji, umetnostni zgodovinarji, izvajalci ter predstavniki lokalne skupnosti. Ob tem je bilo pridobljeno tudi soglasje nosilcev avtorskih pravic, kar zagotavlja spoštovanje izvorne likovne zasnove in subtilnih avtorskih potez, značilnih za Batičev kiparski izraz. Ključni cilj obnove je dolgoročna zaščita in prezentacija spomenika v njegovi izvorni pojavnosti. Po oceni strokovnjakov bo po končani obravnavi zagotovljena stabilnost materiala in ohranjenost umetnine za prihodnja desetletja.
Borec proti Orjuni, ženska z otrokom in partizan
Spomenik se bo po končani obnovi na svojo izvorno lokacijo na Trgu revolucije vrnil predvidoma ob občinskem prazniku, ki ga zaznamujejo 1. junija. (Ta datum je bil izbran v spomin na 1. junij 1924, ko so se pripadniki proletarskih akcijskih čet spopadli s pripadniki Orjune – Organizacija jugoslovanskih nacionalistov.) “Spomenik revolucije tako vstopa v novo fazo svojega obstoja – kot umetniško delo, predmet strokovne refleksije in simbol skupnosti, ki svojo preteklost razume kot temelj za odgovorno oblikovanje prihodnosti,” so še dodali na trboveljski občini.
Batič je ustvaril celotno bronasto figuralno kompozicijo, ki vključuje tri osrednje like: borca proti Orjuni, žensko z otrokom kot simbol socialnih upornikov in partizana. Kipar je tudi avtor bronaste žare ob vznožju, ki jo krasijo reliefni prizori iz življenja rudarjev. Arhitekt in slikar Boris Kobe (1905–1981) pa je zasnoval arhitekturno ureditev in podstavek. Podstavek je zasnovan kot z granitom tlakovana pot v obliki loka, ki se vzpenja, kar simbolizira nenehno gibanje in upor.
Oglas