Foto: EPA
Frančiškovo okostje je tako prvič na ogled javnosti, v baziliki sv. Frančiška Asiškega pa si ga bo mogoče ogledati do 22. marca. Razstavljeni posmrtni ostanki bodo 24 ur na dan strogo nadzorovani z varnostnimi kamerami.
Posmrtni ostanki ležijo v stekleni vitrini z dušikom, ob njih pa je napis v latinščini Corpus Sancti Francisci (v prevodu telo svetega Frančiška). Svetnikovi posmrtni ostanki verjetno ne bi mogli biti razstavljeni na primernejšem kraju – baziliko sv. Frančiška so začeli graditi leta 1228, dve leti po Frančiškovi smrti. Frančišek se je rodil leta 1181 kot Giovanni di Bernardone, bil je sin premožnega trgovca z blagom, a se je odpovedal bogastvu in življenje posvetil pomoči revnim. Umrl je 3. oktobra 1226.
Frančiškanski redovnik in vodja pisarne frančiškanskega samostana v Assisiju za komuniciranje z javnostjo Giulio Cesareo je izrazil upanje, da bo ogled tako vernikom kot tistim, ki ne verujejo, dragoceno doživetje, piše portal Guardian. Cesareo je še dejal, da je “poškodovano” in “iztrošeno” stanje kosti znak, da se je sveti Frančišek “popolnoma predal” svojemu življenjskemu delu.
Foto: EPA
“Bazilike ne bomo razsvetljevali kot stadiona”
Strokovnjaki ocenjujejo, da takšna predstavitev okostja ne bi smela vplivati na njihovo ohranjenost. “Vitrina je zaprta, zato ni stika z zunanjim zrakom. V resnici ima enake pogoje kot v grobnici,” pravi Cesareo. Po njegovih besedah tudi večja izpostavljenost svetlobi ne bi smela imeti večjih posledic. “Bazilike ne bomo razsvetljevali kot stadiona. Nismo na filmski sceni,” je pristavil.
Od 13. stoletja Frančiškovo zadnje počivališče
Frančiškovi posmrtni ostanki so v baziliki skoraj od začetka – tja so jih prepeljali že leta 1230, vendar pa so svetnikovo grobnico znova odkrili šele leta 1818, ko so v strogi tajnosti izvedli izkopavanja. Poleg prejšnjih ekshumacij, ki so jih izvedli za znanstvene preiskave, so bile kosti svetega Frančiška razstavljene le enkrat, in sicer leta 1978, vendar zgolj en dan in za zelo omejeno občinstvo.
Foto: EPA
V stekleni vitrini ležijo relikvije od leta 1978, ta je položena v kovinski zaboj, ki leži v svetnikovi grobnici v kripti bazilike. Zaboj je zaščiten z dodatno neprebojno in protivlomno stekleno vitrino.
V pričakovanju več sto tisoč obiskovalcev
Že prvi dan se je pred baziliko za ogled posmrtnih ostankov sv. Frančiška Asiškega vila vrsta ljudi, v samostanu pa pričakujejo več sto tisoč obiskovalcev. Ogled si je že zdaj rezerviralo približno 400.000 ljudi, ki prihajajo z vseh koncev sveta, sporočajo iz frančiškanskega samostana. “Prevladujejo obiskovalci iz Italije, ob teh pa so še Brazilci, Severnoameričani in Afričani.”
Bazilika v Assisiju je primer zgodnje italijanske gotike, v njej pa sta zgornja in spodnja cerkev ter kripta, katerih stene prekrivajo poslikave nekaterih najpomembnejših italijanskih slikarjev – Cimabueja, njegovega slavnega učenca Giotta, pa tudi Simoneja Martinija in Pietra Lorenzettija.
Foto: EPA
Leta 1997 je območje prizadel potres, ki je povzročil tudi veliko škodo v spomenikih Assisija – v baziliki sv. Frančiška Asiškega je bil potres usoden za strop zgornje cerkve, ki se je zrušil in pod seboj pokopal štiri ljudi, med njimi dva frančiškanska redovnika.
Tudi sicer se v postnem času in dneh okoli velikonočnih praznikov v kraju zgosti število obiskovalcev – med tednom v tem času jih je v baziliki običajno 1000 na dan, ob koncih tedna pa 4000. Zdaj pa frančiškani pričakujejo do 15.000 obiskovalcev med tednom in do 19.000 ob sobotah in nedeljah. “Od samega začetka, že od časa katakomb, so kristjani častili posmrtne ostanke mučencev, relikvije mučencev, in tega nikoli niso doživljali kot nečesa mračnega,” pravi Cesareo.
Sveti Frančišek je zavetnik Italije in 4. oktobra bodo znova uvedli državni praznik, s katerim bodo zaznamovali 800. obletnico njegove smrti.
Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA
Oglas