V petek, 8. maja, se bo s kvalifikacijami v Wujiangu na Kitajskem začela nova sezona svetovnega pokala oziroma po novem svetovne serije v težavnostnem plezanju. Na startni listi je tudi pet Slovenk, med njimi Rosa Rekar, aktualna svetovna podprvakinja v težavnosti. Dvajsetletnica iz Most pri Žirovnici, varovanka Anžeta Štremflja v kranjskem plezalnem klubu FA, je proti Aziji odpotovala v nedeljo. Pred začetkom sezone se dobro zaveda, da ji srebrna kolajna s svetovnega prvenstva na pleča nalaga tudi precejšnja pričakovanja.
Foto: Grega Valančič
Mlada plezalka je nase opozorila že v sezoni 2024, ko je v kitajskem Guiyangu osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnosti v kategoriji do 20 let, lani pa se je odločno podala tudi v svojo prvo pravo sezono med članicami. Hitro je dokazala, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi plezalkami na svetu. Na šestih tekmah svetovnega pokala v težavnosti se je kar štirikrat prebila v finale in s petim mestom v skupnem seštevku prehitela celo Janjo Garnbret.
Na zmagovalni oder je stopila na najpomembnejši tekmi sezone – na svetovnem prvenstvu v Seulu v Južni Koreji, kjer je osvojila naslov svetovne podprvakinje v težavnosti. V začetku februarja letos je prejela Bloudkovo plaketo, eno največjih državnih priznanj v Sloveniji na področju športa.
O pričakovanjih pred novo sezono in pritisku, ki ga uspešna sezona hočeš nočeš prinese, je spregovorila posebej za bralce Sportala.
Rosa Rekar s trenerjem Anžetom Štremfljem.
Foto: Alenka Teran Košir
INTERVJU: Rosa Rekar
Tudi za vas se čez nekaj dni začenja nova sezona svetovne serije. Ste začetek že težko čakali ali bi si glede na to, da vas je pred kratkim ustavila še bolezen, želeli še nekaj več časa za pripravo?
Po koncu lanske sezone sem komaj čakala naslednjo, zdaj pa se mi zdi, da se je vse skupaj zelo hitro odvrtelo. Najraje bi imela še nekaj časa, preden odpotujem na Kitajsko.
Koliko vam je bolezen zapletla zadnje priprave?
Ni bilo hujšega. Zdaj sem v redu, tako da: konec dober, vse dobro.
Lani ste sezono, prav tako v Wujiangu na Kitajskem, začeli z 11. mestom. Kaj bi vas zadovoljilo letos?
Pred prvo tekmo nikoli zares ne veš, kam sodiš. Prva tekma je vedno zgodba zase, saj ne veš, kako dobro so pripravljene preostale tekmovalke. Tudi zase težko karkoli napovem. So pa pričakovanja zagotovo večja kot lani, tudi večja kot na začetku lanske sezone. Čas bo hitro pokazal, kam sodim.
Foto: Grega Valančič/PZS
Kje sploh imate poligon za primerjave? Na reprezentančnih treningih? Koliko vam ti dajo vpogleda v to, kam sodite?
Nekaj zagotovo, saj so na naših reprezentančnih treningih občasno tudi tekmovalke iz tujine, a iz tega je vseeno težko potegniti kakšen konkreten zaključek. Na tekmovanjih je konkurenca precej večja in vse skupaj je videti precej drugače.
Verjetno spremljate konkurenco. Japonka Ai Mori, ena redkih, ki je v težavnosti lahko parirala Janji Garnbret, se vrača, zmaguje tudi na balvanih … Kje sploh lahko spremljate, kako se pripravljajo vaše tekmice, razen prek objav na družbenih omrežjih?
V bistvu ne moreš. Razen takrat, ko imamo z drugimi reprezentancami skupni trening. Pred kratkim smo imeli v Kopru izbirni trening z Avstrijci, sicer pa težko vidiš, kaj počne konkurenca. Bolj ne kot ja.
V Wujiangu bodo slovenske barve poleg Rose Rekar zastopal še Janja Garnbret, Lučka Rakovec, Mia Krampl in Lucija Tarkuš ter Luka Potočar kot edini Slovenec v moški konkurenci.
In kaj ste videli konkretno?
Moram priznati, da na zadnjih treningih glede svoje forme nisem dobila ravno najboljših občutkov, a se zdaj s tem ne bom obremenjevala. Na tekmi bom vseeno dala vse od sebe in skušala pokazati svoj trenutni maksimum.
Ste si po izvrstni lanski sezoni naložili več bremena ali vam je uspeh dal predvsem dodatno samozavest, ker veste, da sodite med najboljše v težavnosti? Kako se spopadate s pritiskom?
Seveda čutim pritisk. Težko bom zadovoljna, če ne bom napredovala glede na lansko sezono, zato je pritisk nedvomno večji kot lani. Ga bom pa skušala obrniti v pozitivno smer. Mislim, da je pritisk, ki ga čutiš, po eni strani dobra stvar. Enako velja tudi za pričakovanja.
Kako ste se pripravljali na sezono?
Približno enako kot lani. Morda je bilo drugače le to, da smo v trening vključili več fitnesa, sicer pa so bile priprave podobne lanskim.
Rosa in Janja – svetovna podprvakinja in svetovna prvakinja v težavnosti 2025
Foto: Manca Ogrin/PZS
Kje menite, da imate največ manevrskega prostora za napredek?
Mislim, da imam še kar veliko prostora za napredek. Imam nekaj pomanjkljivosti, ki jih moram izboljšati, da bom plezala še bolje.
Kakšen je vaš tekmovalni načrt? Nastopiti na vseh tekmah svetovnega pokala oziroma svetovne serije in na evropskem prvenstvu v težavnosti konec avgusta v Lavalu v Franciji?
Da, tak je načrt, a trenutno je gotovo samo to, da bom nastopila na Kitajskem. Za preostale tekme bo odvisno tudi od konkurence v reprezentanci.
Trenirate pod okriljem Anžeta Štremflja v plezalnem klubu FA v Kranju. Imate tudi na mentalni plati trenerja oziroma strokovnjaka, s katerim predelujete teme, ki se športnikom pletejo po glavi?
Trenutno ne, sem pa lani sodelovala s psihologinjo.
Foto: Grega Valančič
Kaj vam je prinesla lanska sezona? Zaposlitev v Slovenski vojski je zagotovo eden od pozitivnih izkupičkov uspešne sezone.
Da, lanska sezona mi je prinesla zaposlitev v Slovenski vojski, za kar sem zelo hvaležna. Hvaležna sem tudi za izkušnje, ki sem jih nabirala na tekmah. Na res vsaki sem se ogromno naučila in to mi bo letos zagotovo pomagalo. Zdi se mi, da sem zrasla tudi kot oseba.
Kaj počnete zunaj plezanja? Se vaše življenje večinoma vrti le okoli plezanja ali si misli zamotite še s čim drugim?
Zelo me zanima prehrana, zato bi se v prihodnje rada dodatno izobraževala na tem področju in počela kaj v tej smeri. Sicer pa se velik del mojega življenja res vrti okoli plezanja in športa na splošno.
Preberite še: