V Sloveniji živi vsak dvestoti prebivalec EU-ja. Foto: BoBo
Na dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, zaznamujemo sprejetje Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki je postavila temelje današnje Evropske unije (EU). V 27 državah članicah je na začetku lanskega leta živelo nekaj več kot 450 milijonov prebivalcev, od tega v Sloveniji, ki se je EU-ju pridružila 1. maja 2024, 2.130.850 ali 0,5 odstotka prebivalstva EU-ja. Unija meri 4,2 milijona kvadratnih kilometrov, Slovenija pa z 20.271, kar prav tako obsega 0,5 odstotka celotne površine EU-ja.
Oglas
Z najugodnejšo starostno sestavo med sedemindvajseterico se je lani lahko pohvalila Irska – mlajših od 15 let je bilo 18,5 odstotka njenih prebivalcev, starejših od 64 let pa 15,7 odstotka, kar je bil drugi najmanjši delež v EU-ju, za Luksemburgom, kjer ta delež znaša 15,2 odstotka, so sporočili iz Sursa. Po drugi strani je imela največji delež starejših (24,7 odstotka) Italija, ki ima ob tem tudi najmanjši delež mladih prebivalcev (11,9 odstotka). Slovenija se je najbolj približala povprečju EU-ja. Mladih je bilo 14,5 odstotka prebivalcev, starejših 22,1 odstotka, starih od 15 do 64 let pa preostalih 63,4 odstotka.
Slovenija po BDP-ju na prebivalca približno na sredini letvice
Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je lani v Sloveniji znašala 78,3 odstotka, kar je za 2,1 odstotne točke nad povprečjem EU-ja. Najvišja stopnja delovne aktivnosti med članicami je bila na Malti (83,6 odstotka), najnižja pa v Italiji (67,6 odstotka). Med mladimi (15–29 let) je bila najvišja na Nizozemskem (79,9 odstotka), najnižja pa prav tako v Italiji (33,1 odstotka). V Sloveniji je stopnja v tej starostni skupini dosegla 47,1 odstotka, kar je bilo za 2 odstotni točki pod povprečjem EU-ja.
Sorodna novica
Eurostat: Slovenija lani med državami z največjim skokom stroškov dela v EU-ju
BDP na prebivalca je v Sloveniji medtem lani znašal 33.060 evrov, kar je bilo pod povprečjem EU-ja, ki je znašalo 41.600 evrov oz. nekaj manj kot štiri petine njegove vrednosti. Slovenija se je s tem uvrstila približno na sredino lestvice, saj je imelo 14 članic EU-ja višje, 12 pa nižje vrednosti. Luksemburški BDP-ja na prebivalca je obsegal štirikrat toliko kot slovenski, medtem ko je bil bolgarski od slovenskega za polovico manjši, so sporočili s Sursa.
Delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je bil med članicami EU-ja predlani najmanjši na Češkem (11,3 odstotka), sledila je Slovenija (14,4 odstotka). Najvišjo stopnjo – dvakrat tolikšno kot v Sloveniji – so imeli v Bolgariji (30,3 odstotka), EU-povprečje pa je znašalo 20,9 odstotka..
Na zasebnih potovanjih okoli dve tretjini prebivalcev EU-ja
Na vsaj eno zasebno potovanje z najmanj eno prenočitvijo sta se predlani odpravili nekaj manj kot dve tretjini (65,4 odstotka) prebivalcev EU-ja, starih 15 let ali več. Takih potovanj so se v največjem deležu udeležili prebivalci Nizozemske (83,6 odstotka), v najmanjšem pa prebivalci Romunije (27,7odstotka), medtem ko je na takšna potovanja odšlo 64,3 odstotka prebivalcev Slovenije.
Daljših potovanj, tj. z najmanj štirimi prenočitvami, se je udeležila okoli polovica prebivalcev EU (52,4 odstotka) in Slovenije (51,1 odstotka). Med preostalimi članicami so se na takšna potovanja v največjem deležu odpravili prebivalci Luksemburga (76,0 odstotka), najmanj pa Romunije (12,1 odstotka).
Prebivalci Slovenije na drugem mestu po zadovoljstvu z življenjem
Sorodna novica
Slovenija tudi lani med državami EU-ja z najnižjim tveganjem revščine
Prebivalci Slovenije, stari 16 let ali več, so splošno zadovoljstvo z življenjem predlani ocenili povprečno s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), kar je bila druga najvišja ocena v EU-ju. Enako zadovoljni so bili v Romuniji, še bolj pa na Finskem (7,8). Kot najmanj zadovoljne z življenjem so se ocenili prebivalci Bolgarije (6,2). Razlike po spolu so bile pri teh ocenah zelo majhne ali pa jih ni bilo – v Sloveniji je povprečna ocena pri moških znašala 7,6 in pri ženskah 7,7.
Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v članicah EU-ja zavržene povprečno 129 kilogramov hrane na prebivalca. Največ odpadne hrane je nastalo na Cipru (286 kilogramov), sledili sta Danska (261 kilogramov) in Grčija (201 kilogram), najmanj pa v Španiji (54 kilogramov), sledila je Slovenija. Pri nas so se zavrgle 164.803 tone odpadne hrane ali povprečno 78 kilogramov na prebivalca. Kot so ob tem pojasnili na Sursu, k odpadni hrani štejemo tako užitni kot neužitni del (olupki, kosti, koščice, jajčne lupine itd., ki niso primerni za prehrano ljudi).
Oglas