Britanski premier Keir Starmer, francoski perdsednik Emmanuel Macron in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Foto: Reuters
Na osmem zasedanju Evropske politične skupnosti pod geslom Gradimo prihodnost: enotnost in stabilnost v Evropi se bodo sešli voditelji iz skoraj 50 držav, vključno z vsemi državami Evropske unije, obenem tudi britanski minister Keir Starmer, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron ter poljski premier Donald Tusk. Vrh bosta skupaj vodila predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in armenski premier Nikol Pašinjan, navaja Euronews.
Oglas
Voditelji bodo v senci vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini razpravljali o varnostnih vprašanjih, energetski varnosti in regionalnih izzivih. Neformalnemu srečanju bo sledil še prvi vrh EU-Armenija.
Zelenski za skupen glas Evrope v pogajanjih z Rusijo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je zavzel za enoten glas Evrope v mirovnih pogajanjih z Rusijo. “Najti moramo izvedljiv diplomatski format, Evropa pa mora biti prisotna na vseh pogovorih,” je več voditeljem, zbranim v armenski prestolnici, povedal Zelenski.
Ob tem se jim je zahvalil za posojilo v vrednosti 90 milijard evrov, ki so ga države članice EU-ja po odpravi madžarske blokade dokončno potrdile pred manj kot dvema tednoma, in izrazil upanje na čimprejšnji začetek njegovega izplačevanja.
“Pomembno je, da se sredstva začnejo izplačevati čim prej, da bo lahko Ukrajina izvedla svoje načrte za odpornost v okviru priprav na zimo,” je zapisal v objavi na družbenem omrežju X, v kateri je povzel vsebino srečanja ob robu vrha.
Na srečanju so po njegovih besedah razpravljali tudi o zastoju v pogajanjih z Rusijo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. “Razpravljali smo o tem, kako bi lahko ta proces ponovno oživili, o stikih z ZDA in vlogi Evrope v tem procesu,” je navedel.
Britanski premier Starmer je medtem ob prihodu na vrh razkril, da želi London sodelovati pri evropskem posojilu za Ukrajino, ki da ga ta nujno potrebuje.
Predsedniki vlad Norveške, Velike Britanije in Italije: Jonas Gahr Store, Keir Starmer in Giorgia Meloni. Foto: Reuters
Rutte: Evropske zaveznice so razumele sporočilo Trumpa
Vrh je obiskal tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je ob tem dejal, da je Evropa razumela sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je bil razočaran zaradi zavračanja sodelovanja v njegovi vojni proti Iranu.
“ZDA so bile nekoliko razočarane nad odzivom Evrope na trenutno situacijo na Bližnjem vzhodu,” je dejal generalni sekretar zavezništva, potem ko je Trump po sporu z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem glede vojne v Iranu napovedal umik okoli 5000 ameriških vojakov iz Nemčije.
Trump je pred tem nekatere članice Nata obtožil, da ne storijo dovolj pri podpori ZDA v njeni vojni proti Iranu, o kateri jih sicer pred začetkom ni obvestil. “Glede na to, kar mi poročajo vsi moji stiki med evropskimi voditelji, so ti dobro razumeli sporočilo ZDA, slišali so ga jasno in glasno,” je dodal Rutte. “Vse te države zdaj sodelujejo v okviru svojih dvostranskih sporazumov in zagotavljajo logistično podporo in zahteve glede oporišč,” je dejal.
Merz je danes sicer zagotovil, da kljub različnim stališčem s predsednikom Trumpom glede vojne z Iranom ne bo obupal nad čezatlantskimi odnosi. “Prav tako se ne odpovedujem sodelovanju z Donaldom Trumpom,” je dejal kancler, pri tem pa ponovil prepričanje, da so “Američani naši najpomembnejši partnerji” v zvezi Nato.
Merz je tudi zanikal kakršno koli neposredno povezavo med Trumpovo napovedjo zmanjšanja ameriških vojakov v Nemčiji in svojimi kritičnimi izjavami o iranski vojni. Ob tem je ponovil svojo kritiko ameriške strategije do Irana. “Imamo drugačen pogled na to vojno. To ni skrivnost,” je dejal in dodal, da ni edini, ki tako misli.
Čas, ki ga je Trump izbral za napoved tega umika, je presenečenje, čeprav je bila sama odločitev pričakovana, pa je v Erevanu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas. “To kaže, da moramo resnično okrepiti evropski steber Nata in da moramo resnično storiti več,” je dodala.
Sorodna novica
Trump napoveduje nadaljnji umik ameriških vojakov iz Nemčije. Kritike iz vrst republikancev.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da evropske države potrebujejo večjo neodvisnost na področju obrambe in varnosti. “Okrepiti moramo svoje vojaške zmogljivosti, da se bomo lahko sami branili in zaščitili,” je poudarila in dodala, da “morajo zdaj pospešiti proizvodnjo vojaške opreme”.
“Evropejci prevzemajo odgovornost za svojo usodo, povečujejo svoje izdatke za obrambo in varnost ter gradijo skupne rešitve,” pa je dodal francoski predsednik Emmanuel Macron.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in kanadski premier Mark Carney (desno) v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Foto: Reuters
V Erevanu tudi Carney
Kot gost se bo vrhu pridružil tudi kanadski premier Mark Carney, ki bo prvi predstavnik neevropske države, vključene v pogovore. Carney je že na Svetovnem gospodarskem forumu v Švici opozoril na “prelom” v svetovnem sistemu, ki ga nadzorujejo ZDA, in dejal, da morajo srednje velike sile začrtati novo pot ter se združiti v bran ključnih mednarodnih vrednot. Po več sporih z ameriškim predsednikom, ki je Kanadi zagrozil z dodatnimi carinami, sta se Kanada in Evropa na številnih področjih zbližali.
“Evropa in Kanada nista le partnerici z enakimi pogledi – skupaj gradimo svetovno zavezništvo za zaščito miru, skupne blaginje in multilateralizma,” je po poročanju portala Euronews pred vrhom dejal Costa.
Evropska politična skupnost (EPC) je medvladni forum za politične in strateške razprave o prihodnosti Evrope, ki je bil ustanovljen leta 2022, po ruski invaziji na Ukrajino.
Prizorišče dvodnevnega vrha ima izrazit simbolen pomen, saj se Armenija skuša postopoma otresti vpliva Rusije in se vse bolj približuje Evropi. Je tudi članica Evrazijske gospodarske unije, zveze nekdanjih sovjetskih držav, ki jo vodi Rusija, obenem pa na svojem ozemlju tudi gosti vojaško oporišče Rusije.
“Za Armenijo je ta vrh priložnost, da Evropski uniji sporoči: ‘Tukaj smo in pripravljeni smo,'” je za Euronews dejala Olesja Vartanjan, analitičarka za varnostna vprašanja na Južnem Kavkazu. Pod vodstvom predsednika vlade Pašinjana je Armenija izvajala strategijo, ki jo sam imenuje “diverzifikacija”, v sklopu katere je država ohranjala odnose tako z Rusijo kot Zahodom, s tem pa tkala vezi z Evropsko unijo, poroča Euronews. Država s tremi milijoni prebivalci in brez izhoda na more je z Evropsko unijo leta 2017 podpisala obsežen sporazum o partnerstvu, s čimer je poglobila sodelovanje predvsem na področju trgovine.
Lani je država sprejela zakon, s katerim je uradno izrazila namero, da zaprosi za članstvo v EU-ju, evropska komisarka za širitev Marta Kos pa je ob marčevskem obisku države dejala, da si “Armenija in EU še nikoli nista bila tako blizu”.
Vrh Evropske politične skupnosti v Erevanu
Oglas