Slovenski igralec Gojmir Lešnjak se je ob 46. obletnici smrti Josipa Broza Tita oglasil na družbenem omrežju Facebook in zapisal, da je bil Tito »za nekatere diktator, za večino, ki smo živeli pod njegovim terorjem največji svetovni politik 20. stoletja.« Tito je umrl 4. maja 1980 v Ljubljani, njegova smrt pa je v nekdanji Jugoslaviji sprožila množično žalovanje.
Josip Broz Tito se je rodil 7. maja 1892 v Kumrovcu. Izučil se je za ključavničarja, delal v več industrijskih središčih tedanje Avstro-Ogrske, nato pa bil med prvo svetovno vojno vpoklican v vojsko. Leta 1915 je bil na vzhodni fronti ranjen in zajet, v ruskem ujetništvu pa je prišel v stik z revolucionarnim gibanjem, ki je pomembno zaznamovalo njegovo nadaljnjo politično pot.
Po vrnitvi v domovino se je pridružil komunističnemu gibanju in se postopoma uveljavil kot eden njegovih najpomembnejših organizatorjev. Med obema vojnama je bil zaradi političnega delovanja tudi zaprt, v tridesetih letih pa je prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije.
Najpomembnejši del njegovega političnega vzpona je povezan z drugo svetovno vojno. Tito je kot vodja partizanskega gibanja organiziral odpor proti okupatorjem in sodelavcem okupacijskih sil. Partizansko gibanje je pod njegovim vodstvom postalo ključna vojaška in politična sila na območju Jugoslavije, zavezništvo pa mu je prineslo tudi mednarodno priznanje.
Josip Broz Tito. FOTO: Arhiv
Po vojni je Tito vodil socialistično Jugoslavijo, ki se je po razhodu s Stalinom leta 1948 izognila neposredni podrejenosti Sovjetski zvezi. Prav ta poteza je močno zaznamovala njegov ugled v svetu. Jugoslavija je razvila lastni model socializma, uvedla delavsko samoupravljanje in postala ena vodilnih držav gibanja neuvrščenih, s čimer je v času hladne vojne ohranjala prostor med vzhodnim in zahodnim blokom.
Josip Broz – Tito. FOTO: Reuters
Za številne prebivalce nekdanje Jugoslavije je Titovo obdobje povezano z večjo socialno varnostjo, dostopnejšim šolstvom, zdravstvom, stanovanjsko politiko in mednarodnim ugledom države. Jugoslovanski potni list je omogočal potovanja tako na zahod kot na vzhod, država pa je imela v primerjavi z drugimi socialističnimi sistemi bolj odprt družbeni prostor.
Ob tem Titova zapuščina ni brez temnih poglavij. Povojni poboji, politični zapori, Goli otok, nadzor nad nasprotniki režima in enopartijski sistem ostajajo dejstva, ki jih ni mogoče prezreti. Kljub temu pa je Tito v spominu velikega dela ljudi ostal predvsem kot voditelj, pod katerim je Jugoslavija dosegla mednarodno prepoznavnost in dolga desetletja živela brez vojne.
Pogreb. FOTO: Arhiv