»Vsi, ki smo doživeli potres leta 1976, vemo, kje smo bili takrat, kaj smo delali in kako smo bili oblečeni,« pravi etnologinja Karla Kofol iz Tolminskega muzeja o največji naravni nesreči novejšega časa, ki je prizadela Slovenijo. Še huje je bilo na italijanski strani meje, kjer je bilo žarišče potresa v Huminu (Gemone) in je umrlo 965 ljudi. Pri nas smrtnih žrtev ni bilo, a potres oziroma, kot je razložila 83-letna Marta Mazora iz Breginja, »zemlja se ni tresla, ampak je valovala tako kot voda«, je uničil domove.
6. maja zvečer, minuto pred 21. uro, ko je bil najmočnejši sunek moči 7 oziroma 8 po Mercallijevi lestvici, je z družino pobegnila na prosto, na dvorišče ene od hiš v starem jedru Breginja, ki ga je stroka zadnje leto poskušala spomeniško zaščititi kot dragoceni primer slovensko-beneške arhitekture.