Kako do finančne varnosti? Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Večina ljudi ima ob besedi borza v glavi precej filmsko sliko tega prostora – dvorane, napolnjene z borznimi posredniki, ki mrzlično in predvsem glasno ter z različnimi kretnjami sklepajo posle. Podoba izhaja iz zgodovinskih načinov trgovanja, današnja stvarnost pa je precej drugačna: večina trgovanja poteka tiho, prek računalnikov in algoritmov. “Marsikdo si borzo še vedno predstavlja tudi kot nekakšno ‘igro na srečo’, kjer ljudje bodisi hitro obogatijo bodisi hitro izgubijo denar. Resnica je tudi tu nekje vmes: borza vključuje tveganje, vendar je nikakor ne moremo enačiti z igralništvom, saj je uspeh po navadi povezan z znanjem, potrpežljivostjo in dolgoročnim pristopom,” pravi Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze.
Oglas
Rezultat poslovanja na borzi je odvisen tudi od dveh tržnih trendov: bikovskega in medvedjega. Bikovskega trenda se borzniki razveselijo, saj ta pomeni rast tečajev, pri medvedjem trendu pa smo priča padanju delnic. “Izraz bikovski trend izhaja iz načina, kako bik napade: z rogovi od spodaj navzgor, izraz medvedji trend pa ponazarja medveda, ki s šapo udari navzdol,” pojasnjuje Bombač.
In kaj je borza v resnici? V osnovi gre za organiziran trg, na katerem ljudje in podjetja kupujejo in prodajajo finančne instrumente, kot so delnice, obveznice, skladi in druge naložbe. Predstavljamo si ga lahko kot prostor, danes večinoma digitalen, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje po kapitalu. Brez nje bi bilo bistveno manj investicij, inovacij in možnosti za posameznike, da sodelujejo pri gospodarski rasti.
Blaž Hribar. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Ljubljanska borza trenutno cveti, čeprav ni bilo vedno tako. Blaž Hribar, borzni poznavalec in certificirani finančni analitik, trenutno rast pripisuje več dejavnikom: “Ljubljanska borza v zadnjih dveh letih in pol res cveti. Vrednost delnic, ki kotirajo na njej, je več kot podvojena, kar je res nekaj izjemnega. Da smo prišli do tega, je bilo potrebno ugodno vrednotenje, solidna gospodarska rast in dobro poslovanje borznih združb. To je bil pravi temelj. Potem pa smo v zadnjih letih dobili še malo spodbude slovenske države, ministrstva za finance. Izdajale so se ljudske obveznice, veliko smo govorili o novih varčevalnih računih, kar je vzbudilo radovednost slovenske javnosti in na Ljubljansko borzo pripeljalo nove vlagatelje.”
Na kaj moramo biti pozorni, ko se prvič podamo med delničarje?
Svetovalci na borzi pravijo, da je veliko odvisno že od tega, kako sposobni oziroma pripravljeni smo sprejemati tveganje, da cena delnic sčasoma lahko tudi pade oziroma da cene delnic nihajo. Ko pa že naredimo prvi korak in se odločimo poslovati z delnicami, ima borzni poznavalec Blaž Hribar za nas dva nasveta: “Najprej svetujem razpršitev delnic. Vem, da je to splošen nasvet, ampak ga ne morem dovolj poudariti. Ne ena delnica, ne dve delnici, ne ena država, ne ena panoga, ampak več delnic, več panog, več držav. Drugo, kar bi poudaril, pa je postopno vstopanje na trg. Če imate torej privarčevan neki znesek – morda ste ga podedovali ali vam ga je nekdo podaril –, ga ni najbolj smiselno vsega vložiti naenkrat, ampak je bolje iti postopoma in v nakup delnic vsak mesec vložiti del tega zneska.”
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Tisočkrat večja od ljubljanske je newyorška borza, ki velja za eno najvplivnejših na svetu. Narekuje ritem na preostalih finančnih trgih, saj je znano, da se dogajanje na Wall Streetu po navadi preslika tudi drugam. “Na newyorški borzi kotirajo največja podjetja, ne samo ameriška, tudi svetovna. Na Manhattnu v New Yorku zraven borze stoji tudi znameniti bik, turisti pa ga radi obiskujejo in se fotografirajo pred njim. Bik je simbol borznega optimizma in tudi tamkajšnja borza je simbol vzpona ameriškega kapitalizma, zato velja za osrednji delniški trg,” pomen newyorške borze povzame Tomaž Okorn, borzni komentator na MMC RTV Slovenija. Na borzah pa se ne trguje samo z vrednostnimi papirji, ampak tam kotira veliko kmetijskih izdelkov in potrebščin, od pšenice, žita, gnojil in proizvodov kmetijstva do različnih industrijskih kovin – železa, cinka, niklja in plemenitih kovin, med katerimi je najbolj priljubljeno zlato. Poznamo pa tudi kriptoborze.
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Marsikdo se ob vstopu na borzo, ko postane delničar nekega podjetja, sprašuje, ali mora podrobno spremljati gospodarsko dogajanje tega podjetja, gospodarstva na splošno in tudi geopolitično dogajanje v svetu. Borzni poznavalec Hribar ima tudi za to vprašanje odgovor: “Ni nujno, v resnici je to pogosto celo škodljivo. Ključni nasvet za dolgoročno uspešno vlaganje je, da premoženje razpršite primerno svojemu profilu tveganja, potem pa se držite načrta, ki ste ga naredili skupaj s svetovalcem, da pridete do svojega cilja.”
Gost Tomaž Okorn. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Nihanja so na borzah stalnica, borza pa se lahko tudi zlomi in cene delnic dramatično padejo. V prvi polovici 17. stoletja so npr. tulipani tako obnoreli Nizozemce, da so kupovali čebulice s tako imenovanimi terminskimi pogodbami, torej po danes določeni ceni za čebulice tulipanov, ki bodo dobavljene čez nekaj mesecev. Posebej iskani so bili pisani tulipani. Ti so bili, kot se je izkazalo pozneje, okuženi z virusom, ki je povzročal raznobarvne proge. Cene so hitro rasle in priložnost so zaslutili špekulanti, ki so računali, da bodo tulipane dražje prodali. Tako so iste, še nezrasle čebulice večkrat na dan zamenjale lastnika. Na vrhuncu evforije je ena sama čebulica tulipana dosegla neverjetno vrednost desetletnega zaslužka obrtnika. V nekem trenutku pa je zmanjkalo potencialnih kupcev in cene so strmoglavile.
Tulipomanija velja za prvi zabeleženi borzni zlom v zgodovini. Pozneje smo doživeli še več takšnih prenapihnjenih borznih balonov, ki so jim sledili zlomi. Tudi v Sloveniji smo med letoma 2006 in 2008 enega doživeli in preživeli. Ljubljanska borza trenutno cveti, po mnenju borznih poznavalcev pa se po obdobju res visokih donosov pričakuje rahla umiritev.
Razmeroma ugodno in priporočljivo, predvsem za male vlagatelje na začetku poti, je tudi vlaganje v tako imenovane indeksne sklade ETF, še razlaga Blaž Hribar in pojasnjuje: “Gre za košarico delnic, s katero ob nakupu enega sklada dosežete takojšnjo razpršitev po svetu in po različnih panogah, odvisno od tega, za kakšen sklad ETF, kakšen indeksni sklad gre. To je dobra in ugodna pot do razpršene košarice delnic.”
Kaj pa banke?
Miha Mihič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Če se od delovanja borz preusmerimo še k bankam – kako dobro v resnici poznamo njihov ustroj in delovanje ter ali so naše predstave, npr. ob najemu posojila, o tem, kaj banka dejansko je in kaj nam lahko omogoči, včasih nerealne? Miha Mihič, bančni strokovnjak in poznavalec notranjega ustroja banke, potrjuje, da imajo stranke včasih nerealna pričakovanja o hitrosti postopkov banke, ki so nujno potrebni do npr. najetja posojila, saj želijo že ob prvem obisku pri bančnem okencu izvedeti, koliko posojila lahko dobijo. Banka mora namreč preveriti posameznikovo premoženjsko stanje in tudi zmožnost odplačevanja kredita, kar terja čas, stranka pa seveda denar za svojo novo investicijo želi takoj. Prav tako si nekatere stranke, kot pravi Miha Mihič, želijo že pri bančnem uslužbencu izboriti nižjo obrestno mero, kar je v nekaterih primerih celo mogoče, recimo, če se stranka odloči pri banki vzeti katero od dodatnih bančnih storitev, kot je dodatno zavarovanje.
France Arhar. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Poleg shranjevanja denarja in omogočanja posojil je ena glavna glavnih funkcij bank tudi ustvarjanje novega denarja. Pri tem pa tveganjem niso izpostavljeni le posojilojemalci, temveč tudi banke. Upokojeni bankir in prvi guverner Banke Slovenije France Arhar v odnosu med bankami in njenimi strankami stavi na zaupanje: “Banka je denarni posrednik, zato je najpomembnejše zaupanje – ne le v besedah, temveč tudi dejanjih. Londonska borza ima namreč v svojem grbu zapisano: Moja beseda je moja zadolžnica!”
Ker si banka denar po eni strani izposoja, po drugi pa ga posoja naprej, je izpostavljena dvema glavnima tveganjema. Največja težava za banko kot posojilodajalko je ocena tveganja, saj se ne ve, kako bo z vračilom denarja čez 5, 10 ali 20 let. To tveganje banka rešuje z zavarovanji za posojila, na drugi strani pa mora obstajati zaupanje tudi pri tistih, ki imajo v bankah depozite. Ti imajo v Sloveniji, tudi če banke propade, zagotovljenih 100.000 evrov.
Za banke so sicer najdonosnejša srednjeročna posojila, pri stanovanjskih posojilih s sicer nižjimi obrestnimi merami pa je zaslužek bolj stabilen, saj stranke ob tem v banko prenesejo tudi vse transakcijske račune. Seveda je pri kratkoročnih posojilih zaslužek višji.
Ob finančni krizi leta 2008 v Sloveniji ni šla v stečaj nobena banka, čeprav je finančna kriza zajela ves svet. Bankirji pa so se, kot pravi bančni strokovnjak Miha Mihič, ob tem vendarle naučili, “da je potrebno veliko več zavarovanja, po drugi strani pa je treba zagotoviti poplačilo kreditov z rednim denarnim tokom. Stranke morajo imeti dovolj prometa, da lahko odplačujejo posojilo in da imajo tudi same nekaj več sredstev za investicijo.”
V zadnjem času se ob tradicionalnih bankah pojavljajo tako imenovane neobanke, kot sta Revolut in N26, ki ponujajo preprost dostop do bančnih storitev. Ne poznajo klasičnih poslovalnic, njihov poslovni model pa je tak, da iz velike baze strank zaslužijo dodaten denar, medtem ko klasične banke zaračunavajo stroške. Toda tradicionalne banke so pri kreditiranju še vedno nepogrešljive.
Včasih najboljša naložba ni tista v delnice ali nepremičnine, temveč naložba v razumevanje, kako upravljati svoje finance in si s tem ustvariti most med sanjami in resničnostjo.
Oglas