ZDA so pričakovale, da bodo po napadih Iranci zasedli ulice in strmoglavili oblast – a se je zgodilo obratno. Shodi danes potekajo v podporo oblastem. Foto: AP
Združeni arabski emirati in Južna Koreja poročajo o napadih na ladje v tem ključnem kanalu. ZAE so sporočili tudi, da je po iranskem napadu izbruhnil požar v naftnem pristanišču Fudžajra.
Oglas
Ladijska družba Maersk je za BBC povedala, da je eno od njenih plovil pod ameriško zastavo uspešno izplulo iz preliva z zaščito ameriške vojske – v sklopu “Projekta svoboda”, kot je operacijo poimenoval Trump.
Sorodna novica
Hormuško ožino po navedbah ZDA prečkali ameriška rušilca in trgovski ladji
Ameriški predsednik je v intervjuju za Fox News ob tem zagrozil, da bodo Iran “odpihnili z obličja Zemlje”, če napade ameriška plovila, ki poskušajo ponovno odpreti pot skozi Hormuški preliv. ZDA so “Projekt svoboda” za pomoč stotinam ladij, ki so obtičale v Perzijskem zalivu, začele v ponedeljek.
Hormuška ožina je bolj ali manj zaprta od začetka ameriško-izraelskih vojaških napadov na Iran. Foto: AP
Trump je ameriško pomorsko operacijo opisal kot “enega največjih vojaških manevrov vseh časov” in trdil, da so bili iranski uradniki v zadnjih pogovorih “precej bolj popustljivi” kot prej.
Zanikal je tudi poročila, da se ZDA spopadajo s pomanjkanjem zalog orožja: “Imamo več orožja in streliva, in to veliko boljše kakovosti, kot smo ga imeli prej. Imamo najboljšo opremo. Imamo stvari po vsem svetu. Imamo oporišča po vsem svetu. Vsa so polna opreme. Vse to lahko uporabimo in bomo, če bo treba.”
Trumpove grožnje Iranu spominjajo na tiste iz aprila, ko je zagrozil, da bo “cela civilizacija umrla”, če Teheran ne bo izpolnil njegovih zahtev glede Hormuške ožine. Izjave so sprožile široko domačo in mednarodno kritiko.
Iran: “Projekt svoboda je Projekt pat položaj.”
Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da dogodki v ožini “jasno kažejo, da za politično krizo ni vojaške rešitve”. In dodal: “Projekt svoboda je Projekt pat položaj.”
Hormuški preliv je bolj ali manj zaprt od februarja, ko so ZDA in Izrael začeli zračne napade na Iran. Teheran je odgovoril z blokado ključnega prehoda, skozi katerega običajno poteka 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Transparent v Teheranu prikazuje zašite Trumpove ustnice kot simbol zapre Hormuške ožine. Foto: AP
Na začetku aprila so ZDA in Iran napovedali premirje, v sklopu katerega je Iran prenehal napadati z brezpilotniki in raketami na zalivske države, vključno z ZAE, vendar je od takrat le malo ladij uspelo prepluti preliv. ZDA so uvedle tudi lastno blokado iranskih pristanišč.
“Sestrelili smo sedem majhnih čolnov, oziroma kot jim radi pravijo, “hitrih” čolnov. To je vse, kar jim je še ostalo,” je zatrdil Trump. Ameriška vojska je sporočila, da je za napad na čolne uporabila helikopterje.
Iranski državni mediji so ta poročila zanikali. Agencija Tasnim je, sklicujoč se na vojaški vir, poročala, da sta bili zadeti dve manjši tovorni ladji, pri čemer je umrlo pet civilistov.
ZDA so pred tem sporočile, da so ameriški rušilci in trgovske ladje pod ameriško zastavo v ponedeljek uspešno prečkale ožino. Iran je te trditve označil za “popolnoma lažne”, njihova vojska pa je dejala, da je proti ameriški vojni ladji izstrelila opozorilne strele. Ameriška vojska to zanika.
V Teheranu so ponovno potekali shodi v spomin na ubitega ajatolo Hameneja. Foto: AP
Mednarodni voditelji obsojajo Iran
Medtem je zunanje ministrstvo ZAE sporočilo, da je bil v Hormuški ožini zadet tanker, povezan z Adnocom, njihovim državnim naftnim podjetjem. Južna Koreja je prav tako poročala o eksploziji na eni od svojih ladij, ki je bila zasidrana blizu obale ZAE.
Oblasti ZAE so sporočile tudi, da so njihove protiletalske obrambe prestregle 12 balističnih raket, tri križarske rakete in štiri brezpilotnike. En zadetek naj bi povzročil velik požar v ključnem naftnem pristanišču Fudžajra, v katerem naj bi bili poškodovani trije indijski delavci.
Abu Dabi je napade označil za “nevarno eskalacijo” in dejal, da si pridržuje pravico do odgovora. Iranska državna televizija je citirala neimenovanega vojaškega uradnika, ki je dejal, da Iran “nima načrtov napasti ZAE”.
Mednarodni voditelji so obsodili napade na infrastrukturo ZAE. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so napadi “neupravičeni in nesprejemljivi”. Britanski premier Keir Starmer je povedal: “Združeno kraljestvo bo še naprej podpiralo obrambo naših partnerjev v Zalivu.” Nemški kancler Friedrich Merz je pozval h koncu blokade preliva in dejal: “Teheran se mora vrniti za pogajalsko mizo in prenehati držati celotno regijo in svet za talca.”
V objavi na omrežju X pa je savdsko zunanje ministrstvo pozvalo Iran, naj “spoštuje načela dobrih sosedskih odnosov”.
Oglas