Po ponedeljkovi vnovični zaostritvi napetost med ZDA in Iranom na območju Hormuške ožine se vrstijo pozivi k umiritvi ter obsodbe iranskega obstreljevanja Združenih arabskih emiratov. Izreklo jih je več evropskih voditeljev. Po prepričanju iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija dogajanje kaže, da “ni vojaške rešitve za politično krizo”.
Poudarki dneva:
8.35 Hormuško ožino ob ameriškem spremstvu preplula Maerskova ladja
7.30 Po vnovični zaostritvi v Zalivu se vrstijo pozivi k umiritvi
8.35 Hormuško ožino ob ameriškem spremstvu preplula Maerskova ladja
Danski ladjarski velikan Maersk je danes sporočil, da je ena od njegovih ladij ob ameriškem spremstvu v ponedeljek uspešno preplula Hormuško ožino. Ameriška vojska, ki je v ponedeljek sprožila operacijo za ponovno vzpostavitev prometa v strateško pomembni ožini, je pred tem poročala o prehodu dveh ladij pod ameriško zastavo.
Maerskova ladja, ki pluje pod ameriško zastavo in prevaža avtomobile, je v Zalivu obtičala ob začetku vojne med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja. Kot je danes potrdilo podjetje, je sprejela ponudbo, da območje zapusti ob spremstvu ameriške vojske. “Ladja je nato v spremstvu ameriških vojaških plovil 4. maja zapustila Perzijski zaliv,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo podjetje in dodalo, da je prečkanje ožine potekalo brez incidentov, noben od članov posadke ni bil v nevarnostni ali ranjen.
Regionalno poveljstvo ameriške vojske je že pred tem sporočilo, da je prečkanje ožine, skozi katero se običajno steka petina svetovne proizvodnje nafte in zemeljskega plina, uspelo dvema trgovskima ladjama, ki plujeta pod ameriško zastavo. Skupno naj bi sicer na območju obtičalo okrog 2.000 ladij.
Ožino od začetka vojne, ki so jo 28. februarja sprožili ZDA in Izrael, nadzoruje Iran. ZDA so se na to odzvale z blokado iranskih pristanišč, v ponedeljek pa v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa, poimenovano Projekt Svoboda.
Iran je v odgovor v ponedeljek izstrelil več dronov in raket na ameriške ladje, ki naj bi jih ZDA prestregle. O škodi so poročale tudi ladje Južne Koreje in Združenih arabskih emiratov. Ti so bili obenem tarča obstreljevanja z droni, ki so povzročili požar v skladišču nafte.
7.30 Po vnovični zaostritvi v Zalivu se vrstijo pozivi k umiritvi
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes kot nesprejemljive obsodil iranske napade na Združene arabske emirate, ki so bili prvi, ki jih je Iran izvedel v približno mesecu dni trajanja prekinitve ognja med ZDA in Iranom.
O dveh ranjenih v napadu na kraj ob Hormuški ožini je poročal tudi Oman, Savdska Arabija pa se je zavzela proti vnovičnemu vojaškemu zaostrovanju v regiji. Iranska televizija je sicer zagotovila, da iranska vojska ni nameravala ciljati Združenih arabskih emiratov.
Britanski premier Keir Starmer je Teheran ponoči pozval, naj se resnično zaveže pogajanjem, da bi dosegli dolgoročno diplomatsko rešitev. Podoben poziv je na državo naslovil nemški kancler Friedrich Merz. “Iran se mora vrniti za pogajalsko mizo in prenehati jemati za talca regijo in svet,” je sporočil.
Iranski zunanji minister Aragči je prepričan, da zadnje dogajanje v Hormuški ožini kaže, da “ni vojaške rešitve za politično krizo”. ZDA je v izjavi na omrežju X pozval, naj dajo prednost posredovanju Pakistana v konfliktu, njihovo trenutno delovanje pa da jih bo pustilo na mrtvi točki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ZDA so v ponedeljek v poskusu, da bi prekinile blokado Hormuške ožine, ki jo od začetka vojne 28. februarja nadzira Iran, sprožile vojaško operacijo za ponovno vzpostavitev prometa v ožini, ključni za transport nafte in plina.
Glede na trditve ameriške strani sta ožino že uspešno prečkali dve trgovski ladji, kar je Teheran zanikal. Podobno so zavrnili trditve ameriške vojske, da je uničila šest iranskih plovil.
Iran je ZDA posvaril pred kakršnimkoli posredovanjem na območju in je proti ameriškim ciljem izstrelili več raket ter dronov, ki jih je ameriška vojska po lastnih navedbah prestregla.
V Združenih arabskih emiratih je po napadu z dronom zagorelo na energetskem objektu v Fudžajri, trije delavci so bili ranjeni. Država je poročala še o štirih raketah, ki naj bi proti njenemu ozemlju priletele iz Irana. Tarča iranskih dronov je bilo tudi nacionalno energetsko podjetje Adnoc.
Prizadevanja za vnovičen zagon pogajanj med ZDA in Iranom, ki sta se 11. aprila sešla na neposrednih pogovorih, do zdaj še niso prinesla uspeha, razhajanja med stranema pa ostajajo precejšnja.