Vodja največje poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je danes v DZ izpostavil težavo, ki da jo imajo v DZ. “Še do danes nismo razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v poziciji, kdo v opoziciji,” je dejal in dodal, da se morajo v stranki Resni.ca v tem tednu odločiti, del česa bodo. Na dveh stolih naenkrat se ne bo dalo sedeti, meni.
Če se bodo v Resni.ci odločili, da ostanejo v opoziciji, potem morajo po mnenju Sajovica “igrati opozicijsko vlogo”. “Opozicija ne podpira mandatarja, opozicija ne prispeva glasov. Če so del opozicije, morajo seveda vrniti mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne, razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj,” je bil jasen vodja poslancev Svobode, ki bodo očitno ostali v opoziciji, saj jim vlade ni uspelo sestaviti.
V preteklosti se je že zgodilo, da je parlament vodil poslanec opozicije. Igor Zorčič je namreč med mandatom izstopil iz koalicije, a tisti, ki so ga želeli razrešiti, niso zbrali dovolj glasov za to. “Jasno pa je bilo sporočilo tudi takrat, da je seveda predsednik parlamenta pozicijska funkcija,” je spomnil Sajovic.
Foto: STA
Funkcije “jasne opozicije”
Na ločitev med pozicijo in opozicijo so vezane tudi druge funkcije v DZ. Tako na primer eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski skupini. Kot je danes dejal Sajovic, bo Svoboda predlagala kandidata za podpredsednika DZ, ko se stvari izčistijo. Tudi v nadzornih komisijah DZ, komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, večina in predsedovanje “pripada jasni opoziciji”, je dejal.
Po njegovih besedah je ta razmejitev torej osnoven, demokratičen, tudi ustavni standard, “vse drugo je ribarjenje v kalnem in sprenevedanje”. Ob tem pa obstajajo številna področja, kjer so tako poslanci koalicije kot opozicije v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti našli skupen, enotni jezik, je dejal Sajovic in izpostavil področja varnosti in zdravstva.
Predlogi trojčka večinoma slabi
Ko gre za prihajajoče odločanje o interventnem omnibus zakonu, ki so ga pripravile tri poslanske skupine, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca in naj bi naslavljal ukrepe za reševanje prihajajoče krize, pa Sajovic pravi, da je “kanček odločitev lahko tak, o katerih smo se pripravljeni pogovarjati, to so zagotovo košarica, tudi status normirancev in pa s.p.-jev, večina odločitev pa je slaba, jim nasprotujemo in zakona nikakor ne bomo podprli”.
Golob se nikamor ne umika
Glede vloge prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba pa je Sajovic dejal, da ta v DZ opravlja svoje delo. “Ljudje so nam zaupali 29 mandatov, torej njihovo sporočilo je jasno, da sta na teh volitvah, kar zadeva posamezne stranke, program in lista, ki jo je vodil trenutni predsednik vlade Robert Golob, dobila večino in to je zaveza, ki zahteva tudi dejanja. Prepričan sem, da bo naš predsednik tudi tako ravnal in menim, da je tudi večkrat jasno in glasno povedal, da se nikamor ne umika,” je komentiral špekulacije, da bi se Golob utegnil sčasoma umakniti iz DZ.
Robert Golob in Matej Arčon
Foto: STA