Prizorišče ponedeljkove prometne nesreče. Foto: BoBo/Valter Leban
Ponedeljkova prometna nesreča na primorski avtocesti še odmeva. Kaj se je zgodilo? Malo po peti uri zjutraj se je pri počivališču Studenec tovornjak prevrnil na bok in ustavil promet. Avtocesta je bila posledično zaprta dalj časa, promet je bil sproščen ob 16.30. Dogodek je sprožil nejevoljne odzive v delu javnosti in vprašanja, kdo je odgovoren za nesrečo in zakaj je bilo odstranjevanje posledic nesreče tako dolgotrajno.
Sorodna novica
Na spornem odseku avtoceste 47 nesreč v dveh mesecih
Vodja službe za upravljanje prometa in varnost pri Darsu Zvonko Zavasnik je v ponedeljkovih Odmevih del odgovornosti preložil na ramena veterinarske inšpekcije. Tovornjak je namreč prevažal svinjske polovice, zato je morala o njihovi usodi odločiti prav inšpekcija. Odločitev pristojne inšpektorice je bila “kar zapoznela”, se je izrazil Zavasnik.
Navedel je, da se je prometna nesreča zgodila ob 5.12 zjutraj, nato je policija začela raziskovanje nesreče in ugotovila, da gre za tovor živalskega izvora. “Veterinarska inšpekcija mora določiti, kaj se bo s tem tovorom zgodilo, ali gre v nadaljnjo predelavo, uničenje ali kar koli. Dokler te odločitve nimamo, se pretovor ne zgodi. Moram reči, da je trajalo kar lep čas, da je bila ta odločitev sprejeta, in šele potem se je začela zadeva na terenu reševati,” je ponazoril predstavnik Darsa.
Vprašanje organiziranosti pristojnih služb je v Odmevih izpostavil tudi ustanovitelj in predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba. “Potrebujemo celovit državni načrt vseh dežurnih služb, ne da se ure in ure čaka določena inšpekcija ali pač nekdo. Gospodarstvo, življenje trpi in tega si Slovenija ne more zagotovo ne privoščiti in to je treba na najvišji vladni ravni zagotovo čim prej urediti,” je izjavil.
Zakaj območni urad zjutraj ni bil dosegljiv?
MMC je za pojasnila zaprosil upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), in sicer o časovnici na dan nesreče: v kolikšnem času od prejema obvestila policije je inšpekcija sporočila svojo odločitev in kakšna je ta odločitev bila.
Območni urad UVHVVR-ja Postojna se na klica ob 7.22 in 7.47 ni odzval. “Preverjamo, kaj je bil vzrok za neodzivnost,” so zapisali. Območni urad je bil obveščen šele ob 11.12. Takrat se je uradna veterinarka nemudoma odpravila na kraj dogodka, kamor je zaradi gneče na lokalnih cestah prispela ob 12.40.
“V času prihoda je postopek prelaganja svinjskih polovic v nadomestno vozilo že potekal. Zaradi neustreznih higienskih pogojev je bilo meso ocenjeno kot zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Prekladanje mesa se je končalo približno ob 13.15, ob 13.40 pa je bilo nadomestno vozilo premeščeno na avtobusno postajališče. Meso je bilo treba preložiti ročno, zato je celoten postopek trajal dobri dve uri in pol,” piše v odgovoru urada.
Na očitke, da je bila odločitev inšpekcije “zapoznela”, pa je uprava odgovorila takole: “Zaradi poškodbe vozila se je prelaganje tovora lahko začelo šele ob 10.58. Odločitev veterinarske inšpekcije ni imela bistvenega vpliva na čas začetka pretovarjanja.”
Kakšen je protokol v takšnih primerih
Uprava je razgrnila protokol za primere, ko policija inšpekcijo obvesti, da mora ob prometni nesreči odločiti o usodi živalskega tovora.
V takšnih primerih je o dogodku treba nemudoma obvestiti območni urad UVHVVR-ja. To stori pristojni regionalni center za obveščanje. Zunaj delovnega časa, ki traja med 7. in 15. uro, je treba obvestiti uradnega veterinarja območne enote, ki je dosegljiv na številko 112.
Darsovi regionalni nadzorniki prometa morajo po nesreči pridobiti čim več informacij o vozilu: je tovorno ali dostavno, priklopnik ali polpriklopnik; ali je poškodovano. Potrebna je tudi lokacija vozila: je zunaj cestišča ali na njem, na katerem pasu, ali ovira promet. Informacije o tovoru pa poskušajo pridobiti iz spremljajoče dokumentacije, če ta ni uničena. Zanima jih količina tovora; vrsta tovora, torej ali je denimo mesto zamrznjeno ali hlajeno, ali gre za stranske proizvode, hrano ali izdelke živalskega izvora; pa tudi vrsta pakiranja. Ti podatki se skupaj s fotografijami po elektronski pošti posredujejo uradnemu veterinarju, kar izvede regionalni center za obveščanje, so zapisali na UVHVVR-ju.
Če je potrebno, da uradni veterinar pride na kraj dogodka, mu policija nudi spremstvo. Uradni veterinar odloči, ali se lahko živila še naprej uporabljajo kot živali ali pa jih je treba prekategorizirati med ustrezne živalske stranske proizvode.
Na podlagi katerih meril veterinar odloči o usodi živalskega tovora?
Higiensko stanje živila po nesreči – če je živilo prišlo v stik z zemljo, oljem, gorivom, steklom ali drugimi onesnaževali, je neprimerno za prehrano. Takšne kontaminacije ni mogoče zanesljivo odstraniti.Temperaturna veriga: če je bila hladna veriga prekinjena, na primer zaradi okvare hladilnika ali dolgotrajne izpostavljenosti soncu, se tveganje za razvoj bakterij močno poveča.Poškodbe embalaže ali trupov: če so zaščitne folije pretrgane ali so trupi fizično poškodovani, denimo tako raztrgani ali zlomljeni, da je notranjost izpostavljena, to pomeni večje tveganje za mikrobiološko onesnaženje.Čas izpostavljenosti: pomembno je, koliko časa je bilo živilo izpostavljeno neustreznim pogojem, na primer na cesti ali na toplem. Daljši čas pomeni večje tveganje.Sledljivost in dokumentacija: uradni veterinar preveri, ali je izvor živila znan in ali obstaja ustrezna dokumentacija.Možnost varne predelave: v redkih primerih, če meso ni bilo kontaminirano in je hladna veriga ohranjena, se lahko preusmeri v nadaljnjo toplotno obdelavo, vendar to ni pogosto.
“V praksi se ob večini nesreč živila zavržejo (uničijo), saj je težko zagotoviti, da ne bi bilo kontaminacije ali temperaturnih odstopanj. Varnost potrošnikov ima absolutno prednost pred gospodarsko škodo,” so zapisali na upravi.
Oglas