Na mariborskih mestnih hribih, kot sta Piramida in Kalvarija, ljudje vse pogosteje opažajo modrase, kar ustvarja vtis, da jih je več kot nekoč. Vendar pa strokovnjaki pojasnjujejo, da to ne pomeni nujno porasta populacije, bolj verjetno jih ljudje danes pogosteje opazijo. Pomembno pa je, da vemo, kako se obnašati ob srečanju s temi strupenjačami.
V Javnem holdingu Maribor (JHMB) so pojasnili, da opozorilnih tabel pod Piramido niso namestili, ker bi opažali, da je kač več.
Gre za običajno stanje na tem prostoru
“Gre predvsem za večjo vidnost teh živali, ki so bile v preteklosti zaradi zaraščenosti površin manj opazne, medtem ko so zdaj z rednejšim vzdrževanjem in odstranitvijo starega vinograda na Piramidi bolj izpostavljene pogledom obiskovalcev. Pri tem poudarjamo, da so različne vrste plazilcev v tem okolju naravno prisotne kot stalni del ekosistema,” piše Večer.
Njihove navedbe potrjujejo tudi podatki zavoda za varstvo narave iz leta 2020, ko so bila na površinah Kalvarije, Treh ribnikov in Piramide zabeležena nahajališča modrasa, zelenca, navadnega goža in pozidne kuščarice. “Ne gre torej za nov pojav, temveč običajno stanje na tem prostoru, kjer kače spadajo med zaščitene vrste.”
Modrasi niso škodljivci, ampak pomemben del ekosistema, saj pomagajo uravnavati populacije manjših živali. Njihova prisotnost je povezana z ustreznim naravnim okoljem, ki ga je na teh območjih dovolj.
Foto: STA ,
Samo človek je škodljivec
Po mnenju vodje Akvarija-terarija Maribor Uroša Arnuša ne vedo, ali je kač dejansko več, saj monitoringa ni bilo že dlje časa. Glavna vzroka za večje število sta pomanjkanje plenilcev in dovolj hrane za njih, je pojasnil, saj se brez tega kače ne bi mogle razmnožiti.
“To, da je glodavcev dovolj, pomeni, da je tudi dovolj hrane za njih. Obojih pa je toliko, ker je pomanjkanje plenilcev – manj je ujed, kanj, sov, malih zveri, kot sta kuna in podlasica, pa žužkojedih živali, kot je jež, ki zelo radi jedo kače. Če so kače tukaj, to pomeni, da narava deluje. Vsaka vrsta ima svojo vlogo, od enoceličarja, ki ga gledamo z mikroskopom, do sibirskega tigra. Oba imata enako ekološko vlogo. Če eden izgine, se lahko ravnovesje poruši. In nobena naravna vrsta ni škodljivec, samo človek je škodljivec,” je dejal Arnuš.
Za poznavalce tudi ni presenečenje, da so kače tako rade na Piramidi in Kalvariji, je med drugim še dejal za Večer. “Vsi ti hribi, od Piramide in vse do Bresternice, so idealni za kače. Imajo južno lego, lapor in peščenjak pa sta podlaga, polna lukenj in skrivališč.”
Parjenje modrasov
Foto: FB/Čebelarstvo Kozinc
Ugrizi so redki, v UKC Maribor lani devet primerov
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so lani obravnavali devet primerov ugriza modrasa, letos še nobenega. Kljub temu je potrebna previdnost: ob srečanju s kačo se je treba umakniti in je ne izzivati.
Čeprav so modrasi strupenjače, je njihov ugriz le izjemoma lahko usoden. V Sloveniji beležimo en tak primer, ki se je zgodil lani, ko je modras v roko ugriznil 80-letno sprehajalko. Ta je umrla, še preden so jo prepeljali v bolnišnico. Kačji ugriz slabše prenesejo starejši, zlasti če imajo pridružene kronične bolezni, pa tudi zelo majhni otroci.
Ugriz modrasa
Foto: Center za klinično toksikologijo in farmakologijo
Roka po ugrizu modrasa
Foto: UKC Ljubljana