Prizor iz Teherana. Foto: EPA
Obrambno ministrstvo v emiratih, zavezniku ZDA in Izraela, ki sta februarja napadla Iran, je sporočilo, da sistemi zračne obrambe aktivno delujejo proti grožnjam, ki prihajajo iz Irana. Dodatnih podrobnosti o današnjih napadih še ni.
Oglas
Iranska vojska je kakršne koli napade na ZAE v zadnjih dneh odločno zanikala. “Oborožene sile Irana v preteklih dneh niso izvedle nobene raketne ali brezpilotne operacije proti Združenim arabskim emiratom,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi zapisalo iransko vojaško centralno poveljništvo.
ZAE so bili že v ponedeljek tarča napadov z manevrirnimi raketami in letalniki, ki so med drugim povzročili požar v energetskem objektu v Fudžajri, v bližini zaprte Hormuške ožine, ključne pomorske poti, ki je v središču konflikta med Iranom in ZDA.
V napadu v Fudžajri, kjer so pomembno pristanišče, naftovod in druge naftne naprave, ki obidejo ožino, so bile po navedbah oblasti ranjene tri osebe. Skupaj naj bi ZAE v ponedeljek prestregli 15 iranskih raket in štiri letalnike.
Minareti mošeje blizu starega bazarja v Teheranu. Foto: AP
Združeni arabski emirati in Južna Koreja so poročali o napadih na ladje v tem ključnem kanalu.
Danska ladijska družba Maersk pa je za BBC sporočila, da je eno od njenih plovil ob ameriškem spremstvu uspešno izplulo iz ožine v sklopu “Projekta svoboda”, kot je operacijo poimenoval Trump.
Sorodna novica
Hormuško ožino po navedbah ZDA prečkali ameriška rušilca in trgovski ladji
Maerskova ladja, ki pluje pod ameriško zastavo in prevaža avtomobile, je v Zalivu obtičala ob začetku vojne med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja. Kot je danes potrdilo podjetje, je sprejela ponudbo, da območje zapusti ob spremstvu ameriške vojske.
“Ladja je nato v spremstvu ameriških vojaških plovil 4. maja zapustila Perzijski zaliv,” je sporočilo podjetje in dodalo, da je prečkanje ožine potekalo brez incidentov, nobeden od članov posadke ni bil v nevarnostni ali ranjen.
Na Trumpov “Projekt svoboda” se je odzval predsednik iranskega parlamenta in glavni iranski pogajalec Mohamad Galibaf, ki pravi, da so ZDA ogrozile pomorsko in energetsko varnost v ožini.
“Pomorska varnost in tranzit energentov sta ogrožena zaradi kršitev premirja in zapore, ki jo izvajajo ZDA in njihovi zavezniki. Vendar njihova zla dejanja ne bodo uspela. Dobro vemo, da je nadaljevanje obstoječega stanja za Ameriko neznosno, medtem ko se mi šele ogrevamo,” je zapisal na omrežju X.
ZDA so pričakovale, da bodo po napadih Iranci zasedli ulice in strmoglavili oblast – a se je zgodilo obratno. Shodi danes potekajo v podporo oblastem. Na sliki prizor iz Teherana v ponedeljek. Foto: AP
Trump o Iranu: Smo v majhnem spopadu
Ameriški predsednik Donald Trump je danes novinarjem v Beli hiši povedal, da imajo z Iranom le majhen spopad, poročajo ameriški mediji.
“Smo v majhnem spopadu. Imenujem ga spopad, ker Iran nima nobene možnosti. Nikoli je ni imel. To vedo,” je novinarjem ob robu dogodka, posvečenega telovadbi otrok, povedal Trump.
Iran je pozval, naj se pametno odloči, ker noče pobijati še več Irancev. “Naj ravnajo pametno, saj ne želimo vstopiti in ubiti ljudi. Resnično ne. Ne želim tega, preveč je težko,” je dejal. Na vprašanje, kaj bi zanj predstavljala iranska kršitev trenutnega premirja, pa je Trump odgovoril, da to ve Iran.
“Vedo, kaj morajo storiti, še pomembneje pa je, da vedo, česa ne smejo storiti,” je dejal.
Trump je tudi dejal, da se Iranci igrajo z njim, češ da se najprej pogovarjajo z njim spoštljivo, nato pa na televiziji rečejo, da se z njim sploh niso pogovarjali. Ni sicer znano, kdaj naj bi se Trump osebno pogovarjal s kom na iranski strani.
Trump znova grozi z uničenjem
Trump pa je v intervjuju za Fox News zagrozil, da bodo Iran “odpihnili z obličja Zemlje”, če napade ameriška plovila, ki poskušajo ponovno odpreti pot skozi Hormuški preliv. ZDA so “Projekt svoboda” za pomoč stotinam ladij, ki so obtičale v Perzijskem zalivu, začele v ponedeljek.
Trump je ameriško pomorsko operacijo opisal kot “enega največjih vojaških manevrov vseh časov” in trdil, da so bili iranski uradniki v zadnjih pogovorih “precej bolj popustljivi” kot prej.
Zanikal je tudi poročila, da se ZDA spopadajo s pomanjkanjem zalog orožja: “Imamo več orožja in streliva, in to veliko boljše kakovosti, kot smo ga imeli prej. Imamo najboljšo opremo. Imamo stvari po vsem svetu. Imamo oporišča po vsem svetu. Vsa so polna opreme. Vse to lahko uporabimo in bomo, če bo treba.”
Hormuška ožina je bolj ali manj zaprta od začetka ameriško-izraelskih vojaških napadov na Iran. Foto: AP
Trumpove grožnje Iranu spominjajo na tiste iz aprila, ko je zagrozil, da bo “celotna civilizacija umrla”, če Teheran ne bo izpolnil njegovih zahtev glede Hormuške ožine. Izjave so sprožile široko domačo in mednarodno kritiko.
Rubio: Iran mora sprejeti pogoje
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem dejal, da se mora Iran pogajati in sprejeti pogoje. Dodal je, da si bodo ZDA še naprej prizadevale za obnovo svobode plovbe v Hormuški ožini.
ZDA na območje razporejajo sile za povečanje, kot je dejal, obrambnega dežnika za komercialno plovbo v ožini, še naprej pa bodo napadali letalnike in ladje, ki ogrožajo ameriške sile.
Za Hegsetha zaprtje Hormuške ožine oblika “mednarodnega izsiljevanja”
ZDA si ne želijo spopada v Hormuški ožini, vendar bo vsak iranski napad na ladijski promet naletel na uničujoč odziv ameriških sil, je medtem izjavil obrambni minister ZDA Pete Hegseth.
“Ne iščemo spopada. Vendar Iranu ne smemo dovoliti, da ovira nedolžne države in njihovo blago na mednarodni plovni poti,” je na novinarski konferenci povedal Hegseth. Pri tem je opozoril, da se bo Iran soočil z uničujočo močjo ZDA, če bo napadel “ameriške sile ali nedolžno trgovsko ladjevje”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medtem ko ZDA izvajajo zaporo iranskih pristanišč, je Hegseth iransko zaprtje Hormuške ožine označil kot obliko “mednarodnega izsiljevanja”. Spomnil je, da sta ožino uspešno prečkali dve trgovski ladji, kar je sicer Teheran zanikal, in dodal, da to kaže, da je “pot prosta”.
Kljub napetim razmeram v regiji in ameriški zapori iranskih pristanišč je zatrdil, da prekinitev ognja še velja. Hkrati je pozval Iran, naj svoja dejanja ohrani pod pragom, ki bi lahko ponovno sprožil konflikt.
Načelnik štaba združenih poveljstev, general Dan Caine, je medtem poudaril, da je ameriška vojska pripravljena znova sprožiti večje bojne operacije proti Iranu, če bo dobila tovrstni ukaz.
Iran: “Projekt svoboda je projekt patpoložaja.”
Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da dogodki v ožini “jasno kažejo, da za politično krizo ni vojaške rešitve”. In dodal: “Projekt svoboda je projekt patpoložaja.”
ZDA je v izjavi na omrežju X pozval, naj dajo prednost posredovanju Pakistana v konfliktu, njihovo trenutno delovanje pa jih bo pustilo na mrtvi točki.
Hormuški preliv je bolj ali manj zaprt od februarja, ko so ZDA in Izrael začeli zračne napade na Iran. Teheran je odgovoril z zaporo ključnega prehoda, skozi katerega običajno poteka 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Transparent v Teheranu prikazuje zašite Trumpove ustnice kot simbol zaprte Hormuške ožine. Foto: AP
Na začetku aprila so ZDA in Iran napovedali premirje, v sklopu katerega je Iran prenehal napadati z brezpilotniki in raketami zalivske države, vključno z ZAE, vendar je od takrat le malo ladij uspelo prepluti preliv. ZDA so uvedle tudi lastno zaporo iranskih pristanišč.
“Zadeli smo sedem majhnih čolnov oziroma, kot jim radi pravijo, ‘hitrih’ čolnov. To je vse, kar jim je še ostalo,” je zatrdil Trump. Ameriška vojska je sporočila, da je za napad na čolne uporabila helikopterje.
Iranski državni mediji so ta poročila zanikali. Agencija Tasnim je, sklicujoč se na vojaški vir, poročala, da sta bili zadeti dve manjši tovorni ladji, pri čemer je umrlo pet civilistov.
ZDA so pred tem sporočile, da so ameriški rušilci in trgovske ladje pod ameriško zastavo v ponedeljek uspešno prečkali ožino. Iran je te trditve označil za “popolnoma lažne”, njihova vojska pa je dejala, da je proti ameriški vojni ladji izstrelila opozorilne strele. Ameriška vojska to zanika.
V Teheranu so spet potekali shodi v spomin na ubitega ajatolo Hameneja. Foto: AP
Svetovni voditelji obsojajo Iran
Medtem je zunanje ministrstvo ZAE sporočilo, da je bil v Hormuški ožini zadet tanker, povezan z Adnocom, njihovim državnim naftnim podjetjem. Južna Koreja je prav tako poročala o eksploziji na eni od svojih ladij, ki je bila zasidrana blizu obale ZAE.
Oblasti ZAE so sporočile tudi, da so njihove protiletalske obrambe prestregle 12 balističnih raket, tri križarske rakete in štiri brezpilotnike. En zadetek naj bi povzročil velik požar v ključnem naftnem pristanišču Fudžajra, v katerem naj bi bili poškodovani trije indijski delavci.
Abu Dabi je napade označil za “nevarno stopnjevanje” in dejal, da si pridržuje pravico do odgovora. Iranska državna televizija je citirala neimenovanega vojaškega uradnika, ki je dejal, da Iran “nima načrtov napasti ZAE”.
Svetovni voditelji so obsodili napade na infrastrukturo ZAE. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da so napadi “neupravičeni in nesprejemljivi”. Britanski premier Keir Starmer je povedal: “Združeno kraljestvo bo še naprej podpiralo obrambo naših partnerjev v Zalivu.”
Nemški kancler Friedrich Merz je pozval h koncu zapore preliva in dejal: “Teheran se mora vrniti za pogajalsko mizo in prenehati držati celotno regijo in svet za talca.”
Iranske napade proti strateškim partnericam Unije je obsodil tudi Bruselj. Obenem je urad visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Kaje Kallas izrazil pripravljenost na prispevek k diplomatskim prizadevanjem, ki bi prinesla zmanjšanje napetosti in trajno rešitev za končanje sovražnosti in preprečitev Iranu, da pridobi jedrsko orožje.
V objavi na omrežju X pa je savdsko zunanje ministrstvo pozvalo Iran, naj “spoštuje načela dobrih sosedskih odnosov”.
Premirje z Iranom še vedno velja, zatrjuje ameriški obrambni minister
Oglas