Zlati slovenski košarkarski kapetan Goran Dragić je danes dopolnil 40 let. Nekdanji slovenski košarkar je svojo kariero uradno končal konec leta 2023, na svoji poti pa spisal velikansko zgodbo o uspehu ter popeljal Slovenijo do prvega naslova in zlatega odličja v ekipnih športih na velikih tekmovanjih. Na to smo se spomnili ob njegovem posebnem jubileju, o anekdotah in spominih na novopečenega 40-letnika pa je za Sportal spregovoril njegov nekdanji soigralec in prijatelj Saša Zagorac.

O Goranu Dragiću in njegovi košarkarski zapuščini ne gre izgubljati besed. Nekdanji košarkar, ki je po koncu svoje kariere svoje mesto našel v Miamiju, je danes obrnil nov list, saj je dopolnil 40 let. Kot je pred tedni povedal ob naznanitvi svojega novega projekta, podkasta Gogi’s garage, mu izzivov in obveznosti tudi po koncu igralske kariere ne zmanjka. Nasprotno. Kljub vsem projektom in bogati košarkarski poti je Gogi še vedno ostal Gogi, kar je ob njegovem dopolnjenem jubileju potrdil tudi njegov dolgoletni soigralec Saša Zagorac.

“Res sem izjemno vesel, da ga poznam. Pri tem ne mislim sploh nič v povezavi s košarko, ampak o njegovih osebnostnih lastnostih. Res mi je v čast, da ga poznam, da sva preživela ogromno časa skupaj že od mlajših selekcij. Po mojem sva si najdlje delila garderobo, že nekje od 2003. Gogi je odlična oseba, vedno je pripravljen priskočiti na pomoč. Meni osebno najpomembneje in najbolj občudovanja vredno pa je to, da je v vseh teh letih ostal skromen, z nogami na tleh in pravi prijatelj,” je ob Dragićevem rojstnem dnevu povedal dve leti starejši Zagorac.

Saša Zagorac in Goran Dragić leta 2017 | Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Saša Zagorac in Goran Dragić leta 2017
Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Dragić je v slovenski košarki in tudi nasploh pustil ogromen pečat. Vrsto let je bil nenadomestljivi član slovenske izbrane vrste. Zlati kapetan, MVP, košarkar z največ nastopi na uradnih tekmah in najboljši strelec slovenske izbrane vrste vseh časov je reprezentančni dres v drugem poskusu letos poleti tudi uradno dokončno postavil v preteklost. 90 uradnih nastopov, 1.095 točk na uradnih tekmah in 1.760 točk na vseh obračunih je zapuščina, ki je v slovenski košarki pustila neizbrisen pečat.

Zlato, zlato …

Da bo njegova pot v reprezentanci obarvana z zlato, je starejši od bratov Dragić dokazal že kot član mlade reprezentance do 20 let, ko je osvojil zlato odličje na evropskem prvenstvu 2004. “Spomini na Gogija? Teh je ogromno, veliko jih poznava samo midva. Leta 2004, ko smo osvojili odličje na evropskem prvenstvu do 20 let, sva bila v Brnu cimra. On kot najmlajši, jaz kot najstarejši. Bil je res razigran, takrat še ni imel tako velike vloge. Spomnim se, da je na dan finala, ko smo vsi šli spat, on skakal po sobah in se družil s fizioterapevti,” se spominja Zagorac.

Konec kariere je napovedal konec leta 2023, od dogajanja pa se je v Stožicah poslovil s posebno tekmo. | Foto: STA

Konec kariere je napovedal konec leta 2023, od dogajanja pa se je v Stožicah poslovil s posebno tekmo.
Foto: STA

“Potem smo ga morali malce umiriti, češ popoldne nas čaka finale (smeh, op. p.). Vedno je bil živahen, a nanj si res težko jezen, ker je vedno tako pozitiven. Vse do 2017 naju je povezovalo ogromno stvari. Res mi je v čast, da sem si lahko delil parket z njim, še bolj pa mi je pomembno, da sva še vedno v stiku in da sva vedno na voljo eden drugemu. O njem res lahko govorim samo v presežnikih, že malce kičasto (smeh, op. p.).”

Dragić je v članski vrsti Slovenije uradni debi dočakal leta 2006, ko je pri 20 letih zaigral na svetovnem prvenstvu na Japonskem v Saporu na prvi tekmi prvenstva proti Senegalu. Že naslednje leto na evropskem prvenstvu v Španiji, kjer je Slovenija osvojila sedmo mesto, je Dragić kljub še vedno rosnim letom počasi prešel v vlogo enega izmed nosilcev reprezentančne igre. Kasneje je zaigral še v kvalifikacijah za olimpijske igre leta 2008 in bil eden izmed vodilnih košarkarjev, ki so Slovenijo na EP na Poljskem leto kasneje popeljali do četrtega mesta. Slovenijo je takrat le kanček sreče in izkušenj ločil od prve medalje na velikih tekmovanjih.

Gogi je kasneje, leto za letom in poletje za poletjem, ponosno nosil dres izbrane vrste in se čez leta uveljavil kot eden najboljših košarkarjev, ki so na parketu vedno pustili zadnji atom moči. Ob tem si je zgradil izjemno klubsko kariero. Leta 2008 je kljub začudenim pogledom slovenske košarkarske javnosti suvereno zakorakal v ligo NBA in oblekel dres Phoenixa.

Po koncu kariere se je posvetil številnim dobrodelnim projektom. | Foto: Aleš Cipot/fundacija Goran Dragić

Po koncu kariere se je posvetil številnim dobrodelnim projektom.
Foto: Aleš Cipot/fundacija Goran Dragić

Noro leto 2017

In tako kot je rasla njegova kariera v ligi NBA, so rasle tudi njegove izkušnje in predstave v dresu reprezentance. Peto mesto na domačem evropskem prvenstvu leta 2013, ki je sicer pustilo nekaj grenkega priokusa, je bilo le priprava na nekaj večjega, kar se je gradilo vrsto let. Štiri leta kasneje je Ljubljančan Slovenijo popeljal na vrh košarkarske Evrope. Leta 2017 je bil 31-letni Dragić na vrhuncu svoje reprezentančne kariere. Na parketu je ob osvojenem zlatu na devetih tekmah preživel 252 minut, skupaj pa dosegel kar 203 točke in z naslovom MVP prvenstva prispeval levji delež k uspehu Slovenije.

Najboljše predstave v ligi NBA je nanizal v dresu Miamija. Leta 2017 je slovenski branilec naravnost blestel, v povprečju je dosegal 20,3 točke, 5,8 podaje in 3,8 skoka, medtem ko je bil leta 2018 izbran za tekmo All-Star. Izkušeni slovenski košarkar je v dresu Miamija blestel tudi v končnici leta 2020, ko je dosegal po 19,1 točke, 4,4 podaje in 4,1 skoka, potem ko se je Heat prvič po letu 2014 uvrstil v finale – tudi na krilih predstav izjemnega Dragića. A načrte v velikem finalu proti LA Lakersom mu je prekrižala poškodba. 

slovenska košarkarska reprezentanca trening, Goran Dragić | Foto: Grega Valančič/Sportida

Foto: Grega Valančič/Sportida

Vstop v novo desetletje

Koseški zmaj v svoji bogati športni karieri nobene stvari ni opravil polovično, v vsako je vložil še več, kot je lahko. “Glede njegove košarkarske poti verjetno ni treba izgubljati besed. Po mojem mnenju so ga ravno te njegove značilnosti pripeljale do tega, kar je zgradil. Vsi Slovenci smo lahko ponosni, da imamo takšnega sodržavljana in športnika, kot je on,” je prepričan Zagorac.

In kaj bi mu zaželel ob vstopu v novo desetletje? “Svetoval bi mu čim več ekspedicij s padlom. Še vedno mi je dolžen partijo tenisa – dlje ko bo odlašal, manjše možnosti bo imel, ker bo še starejši. Padla pa z njim ne bi igral, ker je že skoraj profesionalec (smeh, op. p.). Vem, da bo ostal načelen, še vedno pa je videti kot mladi fant iz Kosez, tako da verjamem, da ne bo naprej nič drugače,” je sklenil Zagorac.

Preberite še: