Zakaj ste se odločili za selitev na Maldive? Kdaj se vam je ponudila ta priložnost in koliko časa ste že tam?
Na Maldivih sem že več kot šest let in pol. Do tega je prišlo čisto spontano, saj mi je leta 2019 en Slovenec ponudil službo. Delal je na enem od projektov na Maldivih. Takrat sem bila še zelo mlada in v Sloveniji nisem imela nobene resnejše zaposlitve, zato sem si rekla: “Okej, grem tja za eno leto.” Tako sem pristala na Maldivih, kjer sem zdaj že skoraj sedem let.
Otok, na katerem prebiva Karina, se imenuje Maafushi. “Prehodiš ga lahko v približno 20 minutah. Dolg je okoli kilometer, širok pa približno 300 metrov. Na glavni ulici imaš vse: trgovine, šolo, občino, policijo, bolnico, fotokopirnico in guesthouse,” nam pove sogovornica.
Foto: Shutterstock
Kdaj in kako so se vam ponudile oziroma začele odpirati priložnosti? Kot ste omenili, ste imeli eno leto zagotovljeno, da boste tam nekaj počeli. Kaj pa potem?
Da, prvo leto sem imela zagotovljeno, da bom ostala tukaj, potem pa je prišlo obdobje covida-19. Še pred epidemijo sem tukaj spoznala fanta, domačina. Bila je velika ljubezen, ki pa je danes ni več. Takrat si nisem mogla predstavljati, da bi sploh še lahko živela v Sloveniji. Zato sem se po koncu covida-19 vrnila na Maldive. Potem pa se je vse začelo odvijati postopoma.
Sprva sem začela objavljati na Facebooku in Instagramu, da živim na Maldivih, ter pisati o tem, če bi kdo prišel sem na dopust. Pomagala sem tudi določenim agencijam pri vodenju gostov. Čez nekaj let se je to tako razširilo, da sem imela ogromno individualnih gostov, zdaj pa se ukvarjam predvsem z organizacijo in vodenjem skupinskih potovanj.
Karina Rak obožuje podvodni svet na Maldivih.
Foto: Instagram/karinarak
Ali to pomeni, da ste ves čas na Maldivih ali se tudi vračate v Slovenijo?
Večino časa preživim na Maldivih. Domov grem dvakrat ali trikrat na leto. Vedno se v Slovenijo vrnem maja ali junija in tam ostanem približno do prve polovice julija, predvsem zaradi vremena.
Takrat Slovenci praviloma tudi manj potujejo, saj je konec šolskega leta in določenega delovnega obdobja, zato je to zame najbolj primeren čas za obisk doma.
Predstavljala sem si, da me bodo pričakali s kokosom, bobni in školjkami, vendar lokalni otočki niso resorti.
Pri vas je trenutno verjetno visoka sezona. Kako je z obiskom?
Trenutno bi morala biti sezona na vrhuncu, vendar je zaradi razmer na Bližnjem vzhodu obisk nekje na 30 odstotkih tistega, kar bi moral biti.
“Obstajata dva različna ritma – dnevi, ko gostim ljudi, in dnevi, ko sem sama.”
Foto: Instagram/karinarak
Če se dotaknemo trenutne situacije v Iranu – kako razmere vplivajo na vaše delo?
Ogromno skupin je bilo odpovedanih, veliko ljudi ni moglo priti, saj Slovenci večinoma izbirajo lete s FlyDubaiem oziroma Emiratesom. Na začetku, v prvem ali drugem tednu, se sploh ni dalo leteti čez Bližnji vzhod. S FlyDubaiem iz Ljubljane še zdaj ni mogoče leteti.
Trenutno so se razmere nekoliko uredile in povezave so ponovno vzpostavljene. Ljudje iščejo druge možnosti in letalske povezave, vendar je bil to predvsem na začetku velik logistični zalogaj. Sama sem imela več kot 150 odpovedi oziroma prestavitev terminov, kar je ogromno za en sam mesec.
Delček Maldivov iz ptičje perspektive.
Foto: Shutterstock
Kako ste se v tem času znašli? So vrzeli morda zapolnili gostje iz Azije, Amerike oziroma od drugod?
Imela sem skupine “back to back”, kar pomeni, da ena skupina odide v soboto, druga pa pride že v nedeljo. Ko je kakšna skupina odpadla, tisti teden nisem iskala ničesar novega. Potem pa jih je v naslednji skupini prišlo pet ali devet. Kmalu bom imela skupino z 20 gosti. Teden odmora med skupinami zato sploh ni slab.
“Predstavljala sem si, da me bodo pričakali s kokosom, bobni in školjkami, vendar lokalni otočki niso resorti. Ko prideš na lokalni otok, prideš pravzaprav v vas ali manjše mesto. Podobno je, kot če bi na Hrvaškem prišel na otok Vir – tudi tam takoj ne vidiš rajskih plaž.”
Foto: Instagram/karinarak
Kako poteka vaš vsakdan na otoku? Kako bi opisali utrip življenja?
Obstajata dva različna ritma – dnevi, ko gostim ljudi, in dnevi, ko sem sama.
Ko gostim ljudi, vstajamo zelo zgodaj, saj že zjutraj odhajamo na izlete. Plavamo z morskimi psi, želvami, delfini in skati. Včasih vstanemo že ob šestih zjutraj, ob sedmih pa odidemo. Odpravimo se na različne lokacije, kjer plavamo z živalmi ali obiščemo peščene sipine, nato pa se okoli ene ali druge ure vrnemo na otok.
Popoldne si običajno vzamem čas za počitek, saj so Maldivi zelo vroča in vlažna država. Če si zunaj pet ali šest ur, te to precej utrudi. Zvečer sledi večerja, druženje, kakšna kavica ali pa pobiranje gostov po drugih otokih. Tukaj so vsi otočki majhni in ljudje se med seboj dobro poznajo.
Ko sem prosta, počivam doma. Na Maldivih imam tudi svoje stanovanje. Družim se z domačini, skupaj spijemo kavo, malo poklepetamo in živimo skoraj kot na vasi. Gre za zelo umirjeno vaško življenje.
Foto: Instagram/karinarak
Kako ste tam našli svojo skupnost, prijatelje in občutek doma? Ste si ustvarili kakšne predstave o tem, kako bo vse sanjsko, pa potem ni bilo tako? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Ko sem prvič prišla na Maldive, je zelo deževalo, obenem pa sem prišla tudi v času molitev, saj so Maldivi stoodstotno muslimanska država. Ko sem prvič stopila na otok, sem si rekla: “To niso Maldivi, to je čista Azija.”
Predstavljala sem si, da me bodo pričakali s kokosom, bobni in školjkami, vendar lokalni otočki niso resorti. Ko prideš na lokalni otok, prideš pravzaprav v vas ali manjše mesto. Podobno je, kot če bi na Hrvaškem prišel na otok Vir – tudi tam takoj ne vidiš rajskih plaž.
Prvi dan sem bila kar malo razočarana, že naslednji dan pa se je občutek popolnoma spremenil, ko sem videla plaže.
Tukaj je odnos do dela precej drugačen. Veliko časa preživijo ob kavah in druženju, kar se prav tako šteje kot del delovnega dneva.
Tudi hrana je bila leta 2019 precej drugačna. Veliko je bilo rezancev in zelo osnovnih jedi. Sama sem si zelo želela navadne zelene solate. Namesto nje sem dobila zeleno papriko, zeleno jabolko in čebulo – vse, kar je bilo zeleno. Danes je situacija drugačna. Na otoku, kjer živim, lahko dobiš skoraj vse, tudi avokado.
Velik kulturni šok je bilo tudi to, da sem bila vajena ljudi objemati, oni pa tega zaradi kulture in vere niso vajeni. Ko prideš v tujo državo, te ljudje sprejmejo, če ne ustvarjaš drame. Maldivijci so zelo ponosni in imajo velik ego, vendar v pozitivnem smislu.
Tako so na Maldivih videti otoki, ki so polni resortov in nastanitev za turiste iz vsega sveta.
Foto: Shutterstock
Kaj lahko poveste o otoku, kjer živite? Kako velik je?
Živim na lokalnem otoku, saj nikoli ne bi želela živeti ali delati v resortu. Tam večinoma samo delaš in spiš.
Na lokalnem otoku lahko normalno živiš, se prosto giblješ in spoznavaš domačine. Tukaj so restavracije, hoteli, bolnica, policija in celo zapor. Otok ni med najlepšimi, vendar je zelo praktičen za življenje, saj je blizu glavnega mesta in ponuja največ možnosti za izlete ter dobro infrastrukturo.
Otok se imenuje Maafushi. Prehodiš ga lahko v približno 20 minutah. Dolg je okoli en kilometer, širok pa približno 300 metrov. Na glavni ulici imaš vse: trgovine, šolo, občino, policijo, bolnico, fotokopirnico in guesthouse.
“Živim na lokalnem otoku, saj nikoli ne bi želela živeti ali delati v resortu. Tam večinoma samo delaš in spiš.”
Foto: Instagram/karinarak
Kako daleč se z gosti odpravljate na druge otoke?
V ponudbi imam dva otočka. Eden izmed njih je Dhigurah. Do njega se s hitrim čolnom vozimo približno uro in pol, če je lepo vreme. Razdalje med otoki so velike. Vozimo se z velikimi in modernimi speedboati, ki so zelo varni. Na Maldivih ni veliko morskih nesreč.
Veliko ljudi si predstavlja, da lahko med otoki potuješ s kanujem, vendar to zaradi velikih razdalj ni mogoče.
Kako ste se privadili življenju na otoku? Se počutite izolirano?
Na začetku je bilo precej težko. Tukaj ni klasičnega delovnega časa. Delaš takrat, ko je delo. Če imam skupine dva meseca zapored, potem dva meseca delam brez prostega dneva. Takšen način življenja je povsem običajen tudi za domačine. Dolgčas preganjaš z delom.
Torej tam ne poznajo izgorelosti?
Ne ravno. Tukaj je odnos do dela precej drugačen. Veliko časa preživijo ob kavah in druženju, kar se prav tako šteje kot del delovnega dneva. Če nekoga pokličem, pogosto reče: “Karina, don’t call me, I’m busy, very busy,” medtem ko sedi na kavi s prijatelji in gleda v telefon.
“Veliko ljudi si predstavlja, da lahko med otoki potuješ s kanujem, vendar to zaradi velikih razdalj ni mogoče.”
Foto: Instagram/karinarak
Kakšni so življenjski stroški na Maldivih?
Maldivi se zaradi turizma zelo dražijo. Največji problem je pomanjkanje stanovanj, zato so najemnine izredno visoke. Enosobno stanovanje lahko stane tudi več kot tisoč dolarjev na mesec.
Visoki so tudi stroški elektrike. Hrana je draga, predvsem če želiš jesti bolj zdravo in raznoliko. Grški jogurt v Maleju stane med 12 in 17 dolarji, medtem ko v Sloveniji stane tri ali štiri evre. Tudi sadje, kot sta mango in avokado, je drago. Kava stane med tri in šest dolarji, sokovi pa med pet in sedem dolarji.
Če ješ predvsem riž, tuno in ribe, lahko živiš precej poceni. Če želiš jesti podobno kot v Sloveniji, pa so stroški bistveno višji.
Kako se prevažate po otoku?
S skuterjem. Skoraj vsi Maldivijci imajo skuterje. Tudi sama ga imam že štiri leta. Če na Maldivih živiš več kot tri mesece, potrebuješ maldivijski vozniški izpit. Opraviti sem morala tako teoretični kot praktični del izpita. V nasprotnem primeru pa skuterja ne smeš voziti, saj je tu tudi otoška policija. Čelade na skuterjih niso obvezne. Po otoku pa se lahko (predvsem turisti) brez težav premikaš tudi peš.
Maldivi iz zraka.
Foto: Shutterstock
Kako je videti infrastruktura na otoku?
Ceste so večinoma peščene, vendar utrjene. Hiše pa so zidane in podobne našim. To je eden od pogostih stereotipov, razširjen tudi med Slovenci – ljudje mislijo, da domačini živijo v slamnatih hišah, vendar to ne drži. Zaradi turizma in stanovanjske krize se veliko gradi tudi v višino.
Na družbenih omrežjih veliko objavljate o življenju na Maldivih. Ste influencerka?
Ne, nikakor, tega ne bi rekla. Na Instagramu želim predvsem pokazati realno življenje na Maldivih in svoje delo. Preko Facebooka in Instagrama pa me ljudje tudi najdejo in se odločijo za potovanje. Pomembno mi je, da pokažem realno sliko. Če dežuje, pokažem dež. Če ne vidimo živali, tudi to povem. Ljudje morajo razumeti, da niso vsi dnevi popolni.
Kar želim ustvariti na svojem profilu na Instagramu, je realna slika. Česar jaz ne maram, je to, da ljudje na Instagramu kažejo samo najboljše stvari. Tisti, ki me spremljajo, vedo, da na svojem profilu govorim o tem, da nam vedno ne uspe videti vseh živali, ter govorim tudi o slabem vremenu. Nisem pa influencerka oz. vplivnica.
Na Instagramu želi pokazati predvsem realno življenje na Maldivih in svoje delo.
Foto: Instagram/karinarak
Katere aktivnosti so turistom najbolj všeč?
Najbolj priljubljeno je plavanje z morskimi psi. To je za večino ljudi najbolj adrenalinska izkušnja. Zelo priljubljeno je tudi plavanje z delfini, vendar vedno v naravnem okolju in ne v bazenih z živalmi v ujetništvu.
Meni osebno pa je najlepše srečanje s kitovcem. Gre za največjo ribo na svetu, veliko tudi do osem metrov. To je res nepozabna izkušnja in jo absolutno priporočam vsem. Vemo, kje je v naravnem okolju, ampak ni zagotovljeno, da jih vedno vidimo. Vedno je vse 50-50, kar je tudi moj najbolj pogosti stavek na Maldivih. Ampak to se res absolutno splača izkusiti, če si enkrat na Maldivih. Kitovca vidi zelo majhen odstotek ljudi na svetu, zato je treba izkusiti nekatere stvari v življenju.
Kaj vas pri turistih najbolj zmoti?
Najbolj me zmoti, ko ljudje nočejo na lokalne otoke samo zato, ker tam ni alkohola.
Motijo me tudi nerealna pričakovanja glede živali. Vedno povem, da je vse 50-50. Živali živijo v naravi in ni mogoče zagotoviti, da jih bomo videli. Včasih pa me razjezi tudi to, da nekateri pridejo na Maldive prepričani, da o njih vedo že vse, ker so nekaj prebrali na ChatGPT.
“Najbolj priljubljeno je plavanje z morskimi psi. To je za večino ljudi najbolj adrenalinska izkušnja. Zelo priljubljeno je tudi plavanje z delfini, vendar vedno v naravnem okolju in ne v bazenih z živalmi v ujetništvu.”
Foto: Ana Zavrl
Česa si kot Slovenka še zaželite na jedilniku? Ali kaj pogrešate Slovenijo in slovensko kulinariko?
Mama, ki pride na Maldive enkrat letno, mi vsakič prinese poli salamo, sir (ki ga je tukaj težko dobiti) in včasih tudi fižolovo juho, ki jo skuha doma in zamrzne. Najbolj pogrešam pravo domačo govejo juho, kruh in slovenske okuse. Tukaj skoraj vse jedi vsebujejo kari. Sama nisem velika ljubiteljica riža, tune in rib.
Rada pa imam meso. Prihajam iz družine, ki rada je meso, ampak ne piščanca, pač pa govedino in svinjino, ki pa je tukaj ni možno dobiti. Kot zanimivost, na otoku tudi ni mogoče dobiti kruha, poznamo samo toaste. Tudi kruh zelo pogrešam, saj stane hlebec kruha okoli 20 dolarjev, kdaj pa kdaj si ga grem kupit v glavno mesto Male.
Pogrešam tudi slovensko naravo.
“To še ni povsem jasno. Na Maldivih me zadržujeta mir in način življenja ob morju. Življenje ob morju človeka res spremeni. Vedno so mi vsi rekli, da če živiš ob morju, funkcioniraš čisto drugače, in to je res. To je ena od stvari, ki me, poleg mojega podjetja, še zadržuje na Maldivih,” nam še zaupa sogovornica Karina Rak.
Foto: Instagram/karinarak
Kako si predstavljate svojo prihodnost?
To še ni povsem jasno. Na Maldivih me zadržujeta mir in način življenja ob morju. Življenje ob morju človeka res spremeni. Vedno so mi vsi rekli, da če živiš ob morju, funkcioniraš čisto drugače, in to je res. To je ena od stvari, ki me, poleg mojega podjetja, še zadržuje na Maldivih.
Brez podvodnega sveta pa si res ne znam predstavljati življenja. Tako da, če bi se kdaj vrnila v Slovenijo, vem, da bi potem morala planirati različna potovanja, na katera bi se šla potapljati in raziskovati podvodni svet.
Po drugi strani pa vedno bolj čutim, da zamujam pomembne trenutke doma – rojstva otrok prijateljic, druženja in vsakodnevne pogovore ob kavi, o nohtih in frizuri. Tu se večinoma pogovori vrtijo okoli vremena, motorjev, čolnov in turistov.
Tamkajšnji prebivalci mogoče tudi zaradi vere nimajo nekih močno globokih pogovorov. Pri njih neke notranje stiske ne obstajajo. To pač je in gre stran.
Tudi po pogovoru z mojimi prijateljicami, ki jih imam in s katerimi govorim angleško, vidim, da je vsako izražanje čustev dosti lepše v maternem jeziku, saj lažje izraziš čustva v slovenščini kot angleščini.
Včasih imam občutek, da živim dvojno življenje. Ena različica mene obstaja na Maldivih, druga pa v Sloveniji. In zanimivo je, da mi je življenje na Maldivih pogosto lažje opisovati v angleščini kot v slovenščini.
Preberite še več zanimivih zgodb v rubriki Prek meja: