Tilen Hojč, direktor za regijo Adriatik in Grčijo, verjame, da prihodnost avtomobilizma ne bo več temeljila le na tradiciji, ampak predvsem na hitrosti razvoja, programski opremi in zaupanju kupcev.
Avtomobilska industrija velja za eno najstarejših, najtežjih in najbolj kapitalsko intenzivnih industrij na svetu. Zato je pojav novih igralcev na tem področju vedno svojevrsten preizkus: ali gre za predrzen eksperiment ali za začetek nove zgodbe? Prav to vprašanje danes odpira VinFast, vietnamska avtomobilska znamka, ustanovljena leta 2017, ki se želi s popolno osredotočenostjo na električna vozila prebiti med globalne igralce.
»Mi kot novinec smo vedno podvrženi določenim skepsam. Naša zgodovina ni taka kot zgodovina nekaterih drugih igralcev na trgu. Ampak hkrati je to tudi prednost,« pravi Tilen Hojč, generalni direktor VinFasta za regijo Adriatik in Grčijo. Kot poudarja, je za novega proizvajalca ključno predvsem zaupanje kupcev: »Na koncu je zaupanje tisto, ki ljudi prepriča, ali nas bodo kupili ali ne.«
FOTO: Marko Feist
Zgodba VinFasta je tesno povezana z veliko širšo poslovno zgodbo skupine Vingroup, največjega konglomerata v Vietnamu. Hojč opozarja, da mnogi VinFast še vedno dojemajo zgolj kot mlado avtomobilsko podjetje, čeprav je v resnici del izjemno razvejene skupine, vpete v številna področja vietnamskega gospodarstva.
»Malo ljudi ve, da se je zgodba začela s prodajo instantnih rezancev,« pravi. Ustanovitelj skupine je najprej razvil posel v Ukrajini, nato pa se vrnil v Vietnam in tam postopoma zgradil eno največjih poslovnih zgodb v državi. Danes skupina vključuje nakupovalna središča, hotele, resorte, univerze, zdravstvene ustanove in seveda avtomobilsko dejavnost.
Prav ta širina po Hojčevih besedah daje VinFastu dodatno stabilnost. Ne gre za enodimenzionalni avtomobilski projekt, ampak za del močne poslovne strukture, ki ima kapital, infrastrukturo in dolgoročne ambicije.
Vietnam ni Kitajska
V razpravah o novih avtomobilskih znamkah iz Azije se evropski pogled pogosto avtomatično ustavi pri Kitajski. A Hojč poudarja, da je treba pri VinFastu natančneje ločiti med državami, kulturami in razvojnimi modeli.
Vietnam po njegovih besedah stavi na produktivnost, vztrajnost in močno zavest o lastni zgodovini. Obenem pa se dobro zaveda tudi širšega konteksta svetovne avtomobilske industrije, v kateri Kitajska danes močno pritiska na evropski trg.
»Evropa ima tukaj najbolj nelagodno vlogo, ker ima že tradicionalne igralce. Ampak to je tudi dobra šok terapija in test za njih, da vidimo, kako smo v Evropi na določenih področjih nazadovali,« meni Hojč.
Elektrika kot edina pot
Posebnost VinFasta je, da se je od začetka odločil izključno za električno mobilnost. Po Hojčevih besedah je to ena ključnih razlik v primerjavi s številnimi tradicionalnimi proizvajalci, ki še vedno lovijo ravnotežje med motorji z notranjim zgorevanjem, hibridi in električnimi vozili.
»VinFast je edini proizvajalec zgolj in samo vozil na električno energijo,« poudarja. Ob tem dodaja, da skupina ne proizvaja le osebnih vozil, ampak pokriva »celoten spekter mobilnosti« — od električnih skuterjev in koles do avtobusov.
Posebnost podjetja vidi tudi v visoki stopnji lastne proizvodnje. »So eden izmed redkih proizvajalcev, ki proizvajajo vse dele. Ne samo vozila, ne samo komponente za samo vozilo, ampak tudi celotno dodatno opremo,« pravi Hojč. Prav to naj bi podjetju omogočalo večjo stroškovno učinkovitost in boljši nadzor nad proizvodnjo.
Slovenski trg kot test zaupanja
VinFast se je odločil za vstop tudi na slovenski trg, kjer želi graditi prepoznavnost in zaupanje. Pomemben del te zgodbe je poprodajna podpora, pri kateri so kupci novih in manj uveljavljenih znamk pogosto najbolj previdni.
Hojč poudarja, da imajo v okviru skupine Grand Auto vzpostavljeno servisno in izobraževalno mrežo, vključno s tehničnim centrom v Mirni Peči. »Imamo znanje in dele, da lahko vsa vozila popravimo brez težav,« zatrjuje. Pri tem izpostavlja še logistično podporo prek centralnega skladišča v Amsterdamu in partnerstvo z DHL, ki naj bi omogočalo hitro dobavo rezervnih delov.
Ključen argument pri pridobivanju zaupanja pa vidi v garanciji. »VinFast se ponaša z eno izmed najdlje trajajočih tovarniških garancij,« pravi in dodaja, da imajo njihova vozila desetletno garancijo oziroma do 200.000 prevoženih kilometrov, ob tem pa še neomejeno garancijo na baterijo, ki se prenaša tudi na naslednjega lastnika.
Oblikovanje kot evropski most
FOTO: Marko Feist
Eden od očitkov, ki jih evropski kupci pogosto namenjajo novim azijskim avtomobilskim znamkam, je oblikovalska nedorečenost ali prevelika podobnost z uveljavljenimi evropskimi modeli. Tudi tu želi VinFast graditi drugačno zgodbo.
Hojč poudarja, da je podjetje sodelovalo z uglednimi evropskimi oblikovalskimi studii. »VinFast je prevzel Torino School of Design, VF8 pa celo Pininfarino,« pravi. To naj bi bil pomemben element za kupce, ki estetiki in identiteti vozila namenjajo velik pomen.
Ob tem opozarja, da so oblikovalske podobnosti v avtomobilski industriji pogosto posledica globalnih prepletanj, selitev kadrov in proizvodnih partnerstev. Po njegovem so zato sodbe o »kopijah« pogosto preveč poenostavljene.
Električni avto ni več tehnična eksotika
Na vprašanje, ali je Slovenija sploh dovolj pripravljena na širši prehod v električno mobilnost, Hojč odgovarja presenetljivo optimistično. Po njegovem mnenju težava ni več toliko v infrastrukturi kot v navadah.
»V Sloveniji imamo več kot 1200 javnih polnilnic, kar je za velikost države izredno veliko,« poudarja. Še bolj neposreden pa je pri oceni vsakdanjih težav: »Kultura ljudi je večji problem kot pa nedostopnost.«
Po njegovem se Slovenija ne uvršča med države s slabo infrastrukturo za električna vozila, prej nasprotno. Večji izziv vidi v miselnosti, v pripravljenosti na spremembo in v vsakdanji kulturi uporabe javne polnilne mreže.
Avto kot računalnik na kolesih
FOTO: Marko Feist
V pogovoru se odpira tudi širše vprašanje, kam sploh gre avtomobilska industrija. Bo avto ostal predvsem prevozno sredstvo ali pa postaja vse bolj visokotehnološka naprava, ki se zgolj premika od točke A do točke B?
Hojčev odgovor je jasen: prihodnost je v programski opremi. »Trend se gradi iz tega, da se najprej zgradi računalnik, potem pa se okrog računalnika zgradi avto,« pravi. Po njegovih besedah je že danes velik del vrednosti sodobnega vozila v programski opremi, umetni inteligenci in digitalnih sistemih.
Toda prav tukaj vidi tudi glavno razliko med Evropo in Azijo. Ne le v hitrosti razvoja, temveč v zakonodajnih in etičnih okvirih. Umetna inteligenca in samovozeči sistemi po njegovem odpirajo nova vprašanja, na katera Evropa odgovarja počasneje in bolj previdno.
Mlada znamka, velike ambicije
VinFast po Hojčevih besedah zaposluje zelo mlade kadre, povprečna starost zaposlenih je okoli 22 ali 23 let, mentorska mesta pa zasedajo ljudje z izkušnjami iz evropskih avtomobilskih znamk. Prav ta spoj mladosti, hitrosti in izkušenj naj bi podjetju omogočal, da se uči hitreje od tradicionalnih konkurentov.
Zanimiv se mu zdi tudi profil kupcev v Sloveniji. Če je sprva pričakoval več zanimanja za manjši model VF6, je praksa pokazala drugače: »Kupci se praktično 90 odstotkov odločajo za osmico.« Po njegovih besedah gre predvsem za družine in za ljudi, ki iščejo racionalno, a hkrati nekoliko drugačno izbiro.
Kupci VinFasta v Sloveniji zato niso več nišna skupina tehnoloških navdušencev. So lahko mladi ali starejši, pragmatični ali radovedni, skupno pa jim je, da so pripravljeni preizkusiti nekaj novega.
Počasi in preudarno
Čeprav ime znamke vsebuje besedo »fast«, Hojč ob koncu poudari, da si podjetje ne želi brezglavega pospeševanja. »Čeprav imamo Fast v imenu znamke, poskušamo stvari delati počasi in preudarno,« pravi.
Morda je prav v tem glavna napetost današnje avtomobilske industrije: med hitrostjo tehnološkega razvoja in potrebo po zaupanju, med globalnimi ambicijami in lokalnimi specifikami, med tradicijo in novimi igralci. VinFast je eden tistih, ki verjamejo, da se lahko v tej novi igri pravila napišejo na novo.
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.