Priprave na vojaško parado ob dnevu zmage v Sankt Peterburgu. Foto: Klemen Šiško
Kako danes živi Sankt Peterburg, mesto, ki ga je Peter I. zgradil kot rusko okno v Evropo in velja tudi za kulturno prestolnico Rusije, severne Benetke ob Finskem zalivu in mesto v večstoletni tekmi z Moskvo?
Oglas
Lahta Center, najvišja zgradba v Evropi. Foto: Klemen Šiško
“Imamo Moskvo in imamo Rusijo”
Zdajšnja ruska prestolnica ostaja gospodarsko močnejša, dražja in bolje plačana od preostale države, kar je pogosta kritika Moskve zlasti med prebivalci manjših mest in provinc, pripovedujeta starejši meščanki iz Sankt Peterburga: “Imamo Moskvo in imamo Rusijo. Življenjski standard v Moskvi je veliko višji, toda mi smo na drugem mestu, druga mesta so jasno po življenjskem standardu nekoliko nižje uvrščena. Sicer pa v Moskvi vsi hitijo in številnim se v očeh vidijo samo dolarji. Tukaj pa ljudje nekako bolj hrepenijo po kulturi, po lepoti, estetiki.”
Sankt Peterburg je bil pred vojno in uvedbo več kot 27 tisoč sankcij proti Rusiji ena najbolj priljubljenih ruskih destinacij za zahodne in evropske turiste. Obiskovalcev je še vedno veliko, a prihajajo predvsem iz Azije, širšega svetovnega juga ali drugih delov Rusije.
Muzej Ermitaž, eden največjih in najstarejših muzejev kulture in umetnosti na svetu. Foto: Klemen Šiško
“Peterburg je mesto mostov, mesto ustvarjalnih ljudi. Tukaj igra glasba, stojijo fotografi, umetniki, ki jih mesto navdihuje. Moskva je bolj dinamična, bolj poslovna, prestolnična. Peterburg pa je duša, ljubezen,” pojasnjuje tamkajšnja turistična vodnica Tatjana Stekalova, drugi mimoidoči dodaja: “Tukaj je veliko gledališč, ves čas se dogajajo nove premiere. Žal zdaj nastopa manj mednarodnih kolektivov, a tudi to bo minilo.”
Vpliv sankcij čutijo predvsem na povišanih cenah
Ko pogovor preide na sankcije, pa so odgovori previdnejši. “O politiki ne bi govorila, a zahodnih izdelkov je občutno manj. To so objektivna opažanja,” pravi mlajše dekle, spet drugi mimoidoči pa: “Nisem opazil, da bi kaj od zahodnih izdelkov zares manjkalo, a cene rastejo.” Kot številni poudarijo, je pozitivna plat zahodnih sankcij ta, da je ruski trg v zadnjih štirih letih vojne občutno povečal tudi domačo ponudbo.
Sankt Peterburg, mesto mostov. Foto: Klemen Šiško
“Pozna se na cenah stanovanj, komunalnih storitvah in prehrambnih izdelkih, a so trgovine bogato obložene. V gledališča še vedno hodimo, obiskujemo konservatorije, filharmonijo, pojemo in se ukvarjamo s svojimi najljubšimi dejavnostmi. Večja težava je z zaprtimi mejami. Mladi imajo danes manjše možnosti za potovanje po svetu, kot smo jih imeli mi,” pravita starejši meščanki, ki sta v uvodu poudarili privilegiranost Moskve.
“Okno se je nekoliko priprlo”
Sankt Peterburg je zrasel na začetku 18. stoletja ob Petropavlovski trdnjavi na reki Nevi, na ozemlju, ki ga je Rusija med severno vojno prevzela od Švedske. Ustanovitelj mesta Peter I. ga je videl kot okno v Evropo in na Zahod. “To okno se je zdaj nekoliko priprlo,” menita sogovornici. “Da bi našli nekaj, česar v drugih mestih ni. Sicer pa upajmo, da mu bo kmalu bolj podobno,” tako drugi sogovornik, spet tretji dodaja: “Prej so prihajali gostje iz sosednjih evropskih držav. Zdaj jih je manj, ampak seveda je to še okno v Evropo.”
Mesto pogosto imenujejo severne Benetke. Foto: Klemen Šiško
Tudi v Sankt Peterburgu se tako kot v obmejnih regijah in vse pogosteje tudi v drugih večjih ruskih mestih globoko v zaledju, pogosto omejuje dostop do mobilnega interneta. Uradna razlaga je varnostna: oblasti trdijo, da ukrajinski brezpilotni letalniki za orientacijo in napade uporabljajo ruska mobilna omrežja, zato so začasne omejitve potrebne za zaščito mest. Kritiki pa opozarjajo, da se s tem hkrati širi praksa nadzora nad digitalnim prostorom in preizkuša, kako daleč je mogoče prebivalce odrezati od odprtega svetovnega spleta.
“Žal imamo zdaj takšne razmere, s katerimi se vsi ne strinjajo. Upamo, da so to začasne težave, da bo prišlo do razumevanja. Sva za mir,” skleneta starejši sogovornici.
Tudi v Sankt Peterburgu potekajo vaje pred vojaško parado
V času našega obiska v mestu potekajo intenzivne priprave na praznovanje 9. maja. Tudi tukaj bo, kakor v Moskvi, vojaška parada brez večine težke vojaške opreme in artilerije, mesto pa se pred praznikom zmage nad nacistično Nemčijo okrašuje skoraj na vsakem vogalu. Tudi stalne muzejske zbirke so že dopolnjene z razstavami o tako imenovani posebni vojaški operaciji, kakor vojno imenujejo v Kremlju. Na njih so razstavljeni ruski letalniki, sestreljeni ukrajinski, spominske table padlim ruskim vojakom in digitalni prikazi z uradnimi pojasnili in cilji “posebne vojaške operacije”. Toda isti dan ima mesto tudi drugo plat: na ulicah prepevajo ulični glasbeniki, ljudje objeti pojejo in plešejo izvzeto od uradnih priprav in vojaške simbolike.
Kako posledice evropskih sankcij občutijo ruski državljani?
Oglas