Italija beleži najvišje lokalne koncentracije nevarnih delcev PM2.5 v Evropi. Fotografija je simbolična. 

Italija beleži najvišje lokalne koncentracije nevarnih delcev PM2.5 v Evropi. Fotografija je simbolična. 

Profimedia

Italija skriva resen ekološki problem. Država beleži najvišje lokalne koncentracije nevarnih delcev PM2.5 v Evropi. Ti drobni prašni delci prodrejo globoko v pljuča in krvni obtok. Nastanejo predvsem zaradi cestnega prometa, rafinerij, cementarn, kurjenja fosilnih goriv in gozdnih požarov. Po najnovejšem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti zraka kar 20 odstotkov merilnih postaj v Evropi presega veljavne standarde EU, poroča Euronews

V obdobju 2024 in 2025 so strokovnjaki najvišje povprečne letne vrednosti izmerili na jugu Italije. Mesti Ceglie Messapica in Torchiarolo sta dosegli najslabše rezultate. Gianluigi De Gennaro, profesor kemije z Univerze v Bariju, pojasnjuje, da takšne skoke pozimi povzroča predvsem kurjenje biomase v domačih kaminih. Severna Italija, glavno industrijsko središče države, predstavlja drugo veliko območje za skrb.

Tragedija v Benetkah: Trojica padla v kanal, za 20-letnika je bilo prepozno

Balkan in vzhodna Evropa z najvišjo umrljivostjo

Poleg Italije strokovnjaki ugotavljajo presežene mejne vrednosti tudi v regijah osmih drugih držav. Sem spadajo Poljska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija, Romunija in Turčija. Presenetljiv podatek prihaja celo iz Danske, kjer so raziskovalci na eni lokaciji v Københavnu izmerili izjemno visoko vrednost. Nekatere najvišje koncentracije v Evropi strokovnjaki beležijo v Sarajevu in industrijskih območjih Severne Makedonije.

Prav Balkan in vzhodna Evropa predstavljata regiji z najvišjo stopnjo umrljivosti na 100.000 prebivalcev, ki jo zdravniki povezujejo z dolgotrajno izpostavljenostjo delcem PM2.5. Med najbolj prizadetimi državami se nahajajo Albanija, Bolgarija, Grčija in Romunija. Italija ponovno izstopa z visoko stopnjo umrljivosti, saj beleži 101 umrlega na 100.000 prebivalcev, medtem ko raziskovalci najnižje stopnje beležijo na severu Evrope, na primer na Islandiji in Finskem.