Več kot sto predstavnikov Ambasade Rog je od jutra s protestnim shodom pred Azilnim domom Vič ob napovedani predaji treh prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško opozarjalo na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko. »Ustavite deportacijo,« so med drugim vzklikali in zaprli vhod doma. Dogodek, ki so ga spremljali policisti, so aktivisti pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti Sovraštvo ven, ljudje noter, Smo delavci, ne kriminalci in Deportacije so nasilje države nad delavci.
Ministrstvo je predajo po navedbah članov Ambasade Rog nato prestavilo.
»Predaje prosilcev za mednarodno zaščito so izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku,« so sporočili z notranjega ministrstva. Na arhivski fotografiji Azilni dom Vič. FOTO: Jože Suhadolnik
Miha Blažič, predstavnik organizacije Ambasada Rog, kjer se zavzemajo tudi za pravice tujih delavcev in prosilcev za azil v Sloveniji, je povedal, da so se za protest odločili zaradi organizirane »deportacije treh mladih prosilcev za azil«. Gre za prosilce iz Senegala, Maroka in Burundija, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, tukaj bivajo že dlje, delajo in so si ustvarili življenje, je pojasnil.
Blažič je opozoril, da smo v obdobju najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju. Poleg tega, da število nedovoljenih prehodov meje pada, so begunci danes bolj kot kdaj koli prej vključeni v družbo. Slovenija jih tudi potrebuje, na kar kaže tudi visoka stopnja zaposlenosti, je povedal.
Ministrstvo za notranje zadeve pa se po njegovih besedah še vedno drži »ozkih birokratskih dogem«. Kot je dejal, prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah in jih poskuša vrniti v države brez urejenega azilnega sistema ter tja, kjer bodo podvrženi zlorabam in življenju na ulici. Ministrstvo je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. »Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce,« je dejal.
Predstavnica Ambasade Rog Zana Fabjan Blažič pa je poudarila, da so se številni prosilci zaposlili, postali del skupnosti, najeli stanovanja, sklenili prijateljstva, ustvarili družine, se naučili jezika in se vključili v šole. »Nasilje nad eno skupino ljudi vedno vodi v nasilje nad vsemi,« je še dejala in dodala, da si ne želi, da bi Slovenija postala kot ZDA Donalda Trumpa, »se zaprla vase ter se napolnila s sovraštvom in strahom«.
Ministrstvo: Ne gre za deportacije prosilcev, ampak za zakonite predaje
Ministrstvo za notranje zadeve je ob protestu zapisalo, da Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite. Poudarili so, da prosilcev za azil ne deportirajo, kakor trdijo v Ambasadi Rog, ampak jih zakonito predajo drugi članici EU, ki bo obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito. »Predaje prosilcev za mednarodno zaščito so izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku,« so sporočili. T. i. dublinska uredba namreč določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati le ena država članica EU.
Slovenija je letos po podatkih notranjega ministrstva do konca aprila po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Slika je simbolična. FOTO: Jože Suhadolnik
Dodali so, da koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga članica.
Konkretnih postopkov predaje prosilcev za azil ne morejo komentirati, so zapisali, so pa dodali, da so bile zoper odločitve ministrstva o predaji prosilcev za mednarodno zaščito vložene tožbe na upravno sodišče. Sodišče je tožbe zavrnilo in potrdilo odločitve ministrstva. Hkrati je sodišče zavrnilo tudi predlog izdaje začasne odredbe in tako ni zadržalo izvršitve.
Slovenija je letos po podatkih notranjega ministrstva do konca aprila po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Lani jih je predala 46, leta 2024 68, leta 2023 pa 13 prosilcev.