Klemen Boštjančič med izjavo za javnost. Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
“V zadnjih dneh poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ, zato želim zelo jasno in neposredno povedati, da stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno. Daleč od tega,” je v izjavi za javnost dejal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal, da “živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance”. Odgovorna politika mora po njegovih besedah na omenjene pritiske reagirali resno in pravočasno.
Oglas
“To ni nobena slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Praktično od obdobja covida naprej se države soočamo z neprekinjenim nizom kriz. Najprej epidemija, nato energetska kriza, inflacijski pritiski, trgovinske vojne, motnje na trgih energentov in surovin ter povečani stroški financiranja,” je naštel minister.
Sorodna novica
Sindikat upokojencev poslance poziva k premisleku o predlogu intervencijskega zakona
Po Boštjančičevih besedah so se finančni ministri Evropske unije (EU) ta teden na skupnem srečanju v Bruslju največ časa pogovarjali prav o ukrepih za blaženje energetske krize in posledicah, ki jih imajo ti ukrepi za fiskalno politiko držav članic. Minister je nadalje navedel, da podatki mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki jih je slišal na sestanku v Bruslju, kažejo, da je Slovenija trenutno tretja država v EU-ju po višini pomoči, ki jo namenja ukrepom za blaženje energetske krize.
“To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo, ko je to bilo najbolj potrebno. Potrebujemo pa fiskalni prostor, da bomo lahko to počeli še naprej,” je poudaril Boštjančič in dodal, da odzivanje ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna zaradi opisanih okoliščin ni nobena “izredna situacija”, saj da je to ena od osnovnih nalog ministrstva. Zato so tudi pozvali državne resorje k pripravi ukrepov za zategovanje pasu.
Treba je zategniti pas pod tri odstotke BDP-ja
Največja odstopanja trenutno po njegovih besedah zaznavajo predvsem pri stroških dela in pri izdatkih za zdravstvo. “To ni presenečenje. Gre za področji, kjer smo kot država v zadnjih letih zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, za javne storitve in za stabilnost sistema. Je pa res, da so nekateri predstojniki organov, lahko rečem, kar izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica,” je opozoril minister in dodal, da je treba najti rezerve tam, kjer je to mogoče.
“Scenarij, ki smo ga poslali v Bruselj, bi držal v primeru, če se nič ne spremeni. Mi se trudimo, da se kaj spremeni,” je sklenil. Po ministrovih besedah se je na poziv odzvalo deset ministrstev in en urad, kar je “premalo”, zato bodo državne institucije ponovno pozvali k “odgovorni in samokritični drži”, nato pa bo ministrstvo samo predlagalo možne ukrepe.
Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP-ja na leto.
Očitke, da je k temu pripomogla plačna reforma, je zavrnil in opozoril, da je del stroškov dela neposredno resda povezan s tem, saj so plačna nesorazmerja začeli popravljati po 15 letih, del pa bi rasel tudi sicer. “Če zaposliš nove ljudi v zdravstvu, šolstvu, raziskovalnih dejavnostih, socialnih zavodih, to pomeni večje stroške dela,” je povedal. Je pa opozoril na uvedbo fleksibilnejšega nagrajevanja, pri katerem pa so nekateri zlasti v šolstvu in zdravstvu šli čez mejo. “V enem delu javnega sektorja so predvidene ukrepe zelo široko uporabili,” je dejal.
Za konec je napovedal, da bo ministrstvo še naprej odgovorno upravljalo javne finance, skrbelo, da Slovenija ostane stabilna, socialna in razvojno usmerjena država in pravočasno opozarjalo na tveganja. Ministrstvo je po njegovih besedah v trenutnem mandatu naredilo podatke o državnem proračunu še bolj dostopne, ljudje pa si jih lahko pogledajo na proračun.gov.si.
Boštjančič: Stanje financ ni katastrofalno
Oglas