Na ladji MV Hondius je okoli 150 potnikov in članov posadke. Foto: Reuters
Kot je sporočilo špansko ministrstvo, so odločitev, da ladji dovolijo pristanek na Kanarskih otokih, sprejeli na prošnjo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in v sodelovanju z Evropsko unijo. Vlada v Madridu bo podroben protokol objavila takoj, ko ga bosta določila WHO in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Oglas
Lastnik ladje, podjetje Oceanwide Expeditions, je nato sporočil, da so zaprosili za prihod v pristanišče Santa Cruz na otoku Tenerife, kamor naj bi prispeli v soboto.
V Madridu so po poročanju BBC-ja dodali, da je WHO zatrdil, da Zelenortski otoki ne morejo izpeljati takšne operacije. “Kanarski otoki so najbližja destinacija, ki ima potrebne zmogljivosti. Španija ima moralno in zakonsko dolžnost, da pomaga tem ljudem, med katerimi je tudi nekaj španskih državljanov.”
Regionalne oblasti prihodu ladje nasprotujejo
Nato pa se je oglasil vodja regionalne vlade na Kanarskih otokih, Fernando Clavijo, in dejal, da prihodu omenjene ladje nasprotujejo. “Ta odločitev ne temelji na tehničnih merilih, prav tako nimamo dovolj informacij, da bi lahko pomirili ljudi in jim zagotovili varnost,” je dejal. Dodal je, da je zahteval nujni sestanek s španskim premierjem Pedrom Sanchezom.
Clavijo je sicer član konservativne Ljudske stranke, ki je glavna opozicijska stranka v državi.
Ladja že nekaj časa čaka pred pristaniščem v mestu Praia na Zelenortskih otokih, saj ji tamkajšnje oblasti ne dovolijo pristanka. Foto: Reuters
Na Kanarskih otokih naj bi vse pregledali
Španska ministrica za zdravje Monica Garcia Gomez je na novinarski konferenci v Madridu pojasnila, da bodo vzpostavili skupni sistem za zdravstveno oceno in evakuacijo, da bi se vsi na krovu ladje vrnili domov, razen če to preprečuje njihovo zdravstveno stanje. Vse preglede bodo opravili v ločenih prostorih, da bi preprečili stike z domačini in da bo zagotovljena tudi varnost zdravstvenega osebja.
Povedala je še, da bodo vse tuje državljane, ki so trenutno na ladji Hondius, vrnili v domovino, 14 Špancev pa bo premeščenih v vojaško bolnišnico Gomez Ulla v Madridu
Ladja MV Hondius je pred nekaj tedni odplula iz Argentine proti Zelenortskim otokom, ko je na krovu izbruhnil hantavirus. Dva človeka sta umrla na krovu, eden pa v Južni Afriki. Od sedmih domnevnih primerov okužb s hantavirusom so doslej uradno potrdili dve, pet je domnevnih primerov.
Evakuirali tri domnevno okužene
Z ladje so sicer dopoldne evakuirali tri domnevno okužene s hantavirusom – dva člana posadke, ki sta bolna in potrebujeta nujno zdravstveno oskrbo, ter osebo, ki je bila v tesnem stiku z enim od obolelih. “Vsi trije so v stabilnem stanju, eden je brez simptomov,” so pojasnili za francosko tiskovno agencijo AFP. Trojico bodo najprej izkrcali v pristanišču Praia na Zelenortskih otokih, nato pa jih z reševalnimi vozili prepeljali na bližnje letališče, od koder jih bodo odpeljali z letalom na Nizozemsko. Ladja naj bi nato zapustila območje Zelenortskih otokov.
Po navedbah nizozemskega podjetja Oceanwide Expeditions, ki upravlja ladjo, je na ladji še več kot 140 ljudi, med njimi več kot 80 potnikov iz 15 držav. Med drugim gre za večje skupine turistov iz Združenega kraljestva, ZDA, Španije in Nizozemske. Med člani posadke prevladujejo filipinski državljani, še poroča AFP.
Podjetje je še sporočilo, da sta na poti z Nizozemske na Zelenortsko otočje dva infektologa, ki se bosta vkrcala na ladjo in bosta na njej ostala tudi po izplutju z Zelenortskega otočja.
Eden izmed potnikov okužen z andskim sevom, ki se lahko prenaša med ljudmi
WHO je v torek sporočil, da se je hantavirus na ladji morda “prek zelo tesnih kontaktov” širil s človeka na človeka. Južnoafriško ministrstvo za zdravje pa je sporočilo, da je identificiralo dva primera, pri katerih se je virus ob tesnem stiku prenesel s človeka na človeka. V obeh primerih je šlo za andski sev virusa. Pri drugih sevih se ljudje lahko s hantavirusom okužijo prek stika z okuženimi glodavci ali njihovim urinom in drugimi izločki.
Da je imel andski sev tudi potnik, ki so ga z ladje MV Hondius po okužbi s hantavirusom evakuirali v Južno Afriko, je nato potrdil južnoafriški zdravstveni minister Aaron Motsoaledi. “Prve preiskave kažejo, da gre dejansko za andski sev,” je v parlamentu dejal minister Motsoaledi. Kot je dodal, je to edini od 38 sevov hantavirusa, ki se prenaša med ljudmi.
Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je danes dejal, da po njegovem mnenju izbruh “ni podoben tistemu z začetka pandemije covida-19”. “Zaenkrat je tveganje za preostali svet majhno,” je dodal v pogovoru za AFP. Čeprav so organizirali “več sestankov za usklajevanje s partnerji in za odzivanje”, za zdaj ne vidi potrebe po sklicu izrednega zasedanja odbora zaradi razmer, povezanih s hantavirusom, je dodal.
Eden izmed okuženih v Švici
Švicarsko ministrstvo za zdravje pa je sporočilo, da se v bolnišnici v Zürichu zdravi moški, okužen s hantavirusom, ki se je konec aprila vrnil iz Južne Amerike. Tam je tudi on potoval na krovu ladje MV Hondius. Zagotavljajo, da je v izolaciji in ni tveganja za javno zdravje. Tudi pri njem so potrdili andski sev, pri katerem naj bi obdobje inkubacije trajalo od dveh do osmih tednov.
Kaj je hantavirus?
Obstaja več vrst hantavirusov in vsak hantavirus je povezan z določeno vrsto glodavca. Ljudje se lahko okužijo, ko vdihavajo delce iz njihovih izločkov, kot so iztrebki, urin ali slina. Čeprav redko, se lahko širi tudi z ugrizi ali praskami glodavcev.
Okužba s hantavirusom lahko povzroči tri glavne vrste bolezni, odvisno od seva hantavirusa, navaja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Ena od teh je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), ki prizadene predvsem ledvice. Zanjo so značilni vročina, notranje krvavitve in težave z ledvicami. Pojavlja se predvsem v Evropi in Aziji. Druga je epidemična nefropatija, ki prav tako prizadene ledvice in se pojavlja v Evropi. Hantavirusni kardiopulmonalni sindrom pa prizadene srce in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem in srcem. Pogosto se začne z utrujenostjo, vročino in bolečinami v mišicah, sledijo pa glavobol, omotica, mrzlica in težave s trebuhom. Če se razvijejo dihalne težave, je stopnja umrljivosti po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) približno 38-odstotna. Pojavlja se v obeh Amerikah.
Hantavirusi se običajno ne prenašajo s človeka na človeka. Izjema je andski sev, ki so ga potrdili pri enem od potnikov s turistične ladje. Pojavlja se v delih Južne Amerike in je najpogostejši vzrok za hantavirusni pljučni sindrom na južnoameriški celini.
V Sloveniji je najbolj prisotna hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), znana kot mišja mrzlica. Bolezen pri ljudeh povzročajo predvsem virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava. V Sloveniji bolezen po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava.
Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno od dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. (vir: STA)
Ladja, na kateri je izbruh hantavirusa, bo pristala na španskem otoku Tenerife
Oglas