Slovenski paviljon po besedah Neje Tomšič obiskovalce vabi, da sede in prisluhne zgodbi, ki prepleta oba prostora z vojaško zgodovino, ter razmisli o lastni poziciji v svetu, ki ga obdaja. Foto: Ministrstvo za kulturo
Slavnostna govornica na odprtju slovenskega paviljona je bila ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko. Izrazila je veselje, da se Slovenija na letošnjem bienalu predstavlja z “nečim, kar govori o naši skupni preteklosti, in hkrati, kako graditi našo prihodnost”.
Oglas
“Slovenski paviljon s projektom Zvočna sled nevidne hiše odpira pomembna vprašanja o zgodovinskem spominu, sledeh preteklosti in njihovem vplivu na sodobno družbo. Gre za izjemno umetniško raziskavo, ki prepleta umetnost, zgodovino in družbeno refleksijo ter Slovenijo umešča v jedro aktualnih mednarodnih razprav. Takšni projekti potrjujejo, da je sodobna umetnost ključni prostor kritičnega mišljenja in dialoga o skupni prihodnosti,” je ob tem poudarila ministrica.
Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov.
Zgodba mošeje v Logu pod Mangartom
Zvočno sled nevidne hiše je navdahnila manj znana epizoda evropske zgodovine: začasna lesena džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom blizu slovenske severozahodne meje. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti, delovala pa je kot del vojaške infrastrukture cesarstva.
Prizor “beleženja tišine” na mestu nekdanje džamije pod Mangartom. Foto: Neja Tomšič
Projekt preoblikuje pozabljeno arhitekturno sled v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine. Paviljon je zasnovan kot zvočna skulptura: slišna zgodba “lebdi nad navidezno praznim prostorom, ki spominja na ruševino, sestavljeno iz ostankov paviljonov z zadnjega arhitekturnega bienala,” so zapisali v Nonument Group.
Članica skupine Nonument Group Neja Tomšič je povedala, da je bila izhodišče za zasnovo paviljona izkušnja prostora travnika, pod katerim je že več kot sto let pokopana džamija, kot prostora miru in tišine, idiličnega prostora, obdanega z gorami.
“Slovenski paviljon se odziva tudi na glavno kuratorsko temo 61. beneškega bienala, V molovskih tonih, ki jo je zasnovala Koyo Kouoh in ki nas vabi, naj se upočasnimo in prisluhnemo tišjim, manj razvpitim zgodbam.” Kustosinja slovenskega paviljona je Nataša Petrešin-Bachelez. Travnik, pod katerega so zakopane ruševine džamije, bo tako predstavljal simbol sedanjega trenutka in današnjih vojn, kjer se religija znova instrumentalizira.
Odprtje zasenčili spori glede tega, kdo sme sodelovati
Na uradnem seznamu letošnjega bienala je sto nacionalnih predstavitev, so pa v ponedeljek organizatorji sporočili, da na bienalu ne bo sodeloval Iran. Že tedne je sicer predmet razprave sodelovanje Rusije na bienalu. Zaradi odločitve organizatorjev, da je Rusiji dovoljeno sodelovanje, je konec aprila tudi odstopila mednarodna žirija. Še pred odstopom je sicer žirija sporočila, da ne bo obravnavala tistih držav, proti katerih voditeljem so na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) vložene obtožbe zločinov proti človeštvu.
Sorodna novica
Drugo življenje prve džamije na Slovenskem – slovenski paviljon na 61. beneškem bienalu
Sredi marca pa je skoraj 200 udeležencev bienala z odprtim pismom izrazilo nasprotovanje sodelovanju Izraela. Kampanjo vodi skupina Art Not Genocide Alliance (ANGA), mednarodno združenje umetnikov, kuratorjev, pisateljev in umetnostnih delavcev.
Odprtje letos brez podelitve nagrad
So se pa organizatorji zaradi odstopa žirije in trenutnih mednarodnih geopolitičnih razmer odločili tradicionalno slovesnost s podelitvijo nagrad ob začetku bienala odpovedati. Podelitev nagrad bo tako 22. novembra ob zaključku bienala, ko bodo podelili zlata leva za najboljšega udeleženca letošnje razstave z naslovom In Minor Keys (V molovskih tonskih načinih) in za najboljši nacionalni paviljon po izboru občinstva.
Foto: Ministrstvo za kulturo
Foto: Ministrstvo za kulturo
Foto: Ministrstvo za kulturo
Oglas