do evropskega protibalističnega sistema v enem letu

Podjetje Fire Point, ki je razvilo balistično raketo flamingo (na fotografiji), želi razviti tudi ukrajinsko prestrezno raketo. Foto: AP

Drzni načrt Ukrajine: do evropskega protibalističnega sistema v enem letu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil drzen načrt: razvoj lastnega evropskega protibalističnega sistema v enem letu. S tem bi stara celina dosegla večjo obrambno samozadostnost, vojna v Ukrajini pa predstavlja idealno okolje za testiranje v resničnih pogojih.

Ukrajinske zaloge ameriških prestreznikov za obrambo pred ruskimi balističnimi raketami hitro kopnijo. Obenem so velik del svojih zalog med vojno z Iranom porabile tudi ZDA in zalivske države. Posledično se Ukrajina sooča z vse večjimi težavami pri dobavi novih prestreznikov.

Predsednik Volodimir Zelenski je zato predstavil ambiciozen cilj: razvoj lastnega protibalističnega sistema v enem letu. Gre za nujen vojaški odziv, a tudi za pomemben korak k širši strateški preusmeritvi – večji evropski obrambni samozadostnosti.

Izredno zahteven projekt

Razvoj sistema, ki je sposoben prestrezati balistične rakete, sodi med najzahtevnejše inženirske podvige. Zahteva izjemno zmogljive radarje za zgodnje odkrivanje, bliskovite izračune poti leta raket ter napredne sisteme samodejnega vodenja, ki omogočajo natančen zadetek.

Ukrajinska podjetja so zaradi potreb obrambe že zavihala rokave. Podjetje BlueBird Tech, znano po razvoju dronov, je ustanovilo oddelek za raketne sisteme, medtem ko Fire Point, ki stoji za raketo flamingo, razvija ambiciozni projekt Freya.

Konec obdobja popolne odvisnosti od ZDA?

Ukrajinska zračna obramba trenutno temelji predvsem na ameriških sistemih Patriot in prestreznikih PAC-3, ki so se izkazali kot najučinkovitejši proti ruskim balističnim grožnjam. A njihova razpoložljivost postaja vse bolj negotova.

Evropski zavezniki sicer razvijajo lastne rešitve, kot sta nemški IRIS-T in francosko-italijanski SAMP/T, vendar njihove proizvodne zmogljivosti za zdaj ne zadoščajo za popolno nadomestitev ameriške podpore. Zelenski je zato na vrhu Evropske politične skupnosti poudaril: »Evropa mora biti sposobna sama proizvesti vse, kar potrebuje za obrambo pred balističnimi napadi.«

Lastnik Fire Pointa Denis Štilerman vidi rešitev v povezovanju ukrajinske inovativnosti z evropsko tehnološko bazo. Projekt Freya temelji na raketi FP-7, približno sedemmetrskem kompozitnem prestrezniku, ki dosega hitrost okoli 1500 metrov na sekundo.

Potrebujejo pomoč evropskih držav

Štilerman raketo opisuje kot »klon ruskega sistema S-400«, prilagojen za integracijo v zahodne obrambne arhitekture. Ob tem poudarja, da vojna omogoča nižje razvojne stroške, saj odpadejo nekateri dragi postopki testiranja v mirnodobnih razmerah. »Vsaka testna izstrelitev balistične rakete sicer stane okoli pet milijonov dolarjev. Mi ponujamo testiranje v realnih pogojih brez teh stroškov,« pravi.

V zameno Ukrajina od evropskih partnerjev pričakuje dostop do ključnih komponent, ki jih sama še ne more proizvesti. Med njimi so švedski radar saab giraffe 8A, nemški hensoldt TRML-4D, danski radarji Weibel za osvetljevanje ciljev ter norveški poveljniški moduli kongsberg fire distribution center (FDC). Ključni element je tudi Natov podatkovni sistem link 16, ki omogoča varno in zoper motnje odporno izmenjavo taktičnih podatkov v realnem času med letali, ladjami in kopenskimi enotami.

Čeprav prvi testi rakete FP-7 že potekajo, strokovnjaki opozarjajo na možne zaplete. Zlasti evropska birokracija in konkurenca med državami članicami sta v preteklosti že večkrat upočasnili ali otežili razvoj skupnih evropskih obrambnih projektov.