Televizijska in radijska voditeljica, igralka z odra in televizije, plesalka, dekle mnogih talentov torej. Kot nalašč za njeno najnovejšo vlogo, to je voditeljica šova Slovenija ima talent, ki se na zaslone vrača jeseni. Kako razume besedo talent in koliko ta na koncu zares šteje pri uspešni karieri? Bi si želela živeti v bolj anonimnih in analognih časih? Jo čaka kak nov igralski izziv? Melani Mekicar odgovarja strnjeno in z nasmehom.
Na Pop TV so vaš prihod v šov med drugim napovedali s prikupno fotografijo vas, ko ste bili pred leti na odru talentov v precej drugačni vlogi, kot tekmovalka. Kako se zdaj spominjate tistih časov?
Kot tipičnih najstniških let, ki niso bila vedno zares tipična. Takrat sem bila povsem v treningih in tekmovanjih, ker sem ugotavljala, da si v življenju res želim tako ali drugače nastopati. Hkrati pa so se začela moja prva snemanja serije, televizijskih oglasov … Spomnim se, da so se mi zdeli Talenti res kul, ker sem lahko združila ljubezen do plesa in ljubezen do kamer. Ne spomnim pa se, da bi bila pretirano živčna, vse sem vzela bolj kot lepo izkušnjo, s katero se bom lahko pohvalila v šestem razredu med prijatelji. (Smeh.)
In, kako so se oni odzvali? Vam je prineslo želeno slavo?
(Smeh.) Nekatere učiteljice so mi čestitale, ja. Spomnim pa se, da sem takrat gledala, kako so se mi na facebooku množile prošnje za prijateljstvo, ker je bilo takrat to bolj aktualno. Tako da je bilo največ odziva že takrat na družbenih omrežjih.
Vsako leto še vedno hodimo skupaj na morje in se imamo najlepše na svetu. Radi imamo podobne stvari, zanimajo nas enake tematike in nikoli nam ne zmanjka tem za pogovor. Ogromno mi pomeni, da sta Marko in moj brat pravzaprav najboljša prijatelja in da se z družino res rada družim.
Če bi se lahko vrnili v preteklost, kaj bi rekli tisti Melani, s čim naj se več ukvarja in na kaj naj povsem pozabi, da bodo naslednja leta še lepša?
Tista Melani je kar dobro razumela stvari. Pravzaprav se zdaj pri šestindvajsetih vračam k mnogim hobijem in interesom, ki sem jih imela pri trinajstih. Naj kar tako dela, kot je začela, in se bo vse izšlo, kot se mora, to bi ji rekla.
Melani Mekicar. Foto: Pop Tv
Tista fotografija v resnici ni nastala nekoč davno. V tem kratkem času, kar vas poznamo, ste dosegli veliko, spoznali smo vas v zelo različnih vlogah. Si kdaj vzamete čas za to, da se ozrete nazaj in se morda tudi potrepljate po ramenih, ali to ni vaš stil?
Na vsake toliko imam ta trenutek, čeprav običajno na pobudo koga od bližnjih. Včasih vidim kakšne slike iz preteklih projektov in si rečem, okej, res si delala že dobre stvari. Počutim se zelo hvaležno, da sem že pri tej starosti izpolnila ali celo presegla marsikateri karierni cilj in se preizkusila v sto in eni vlogi.
Kdo je vaš najbolj objektiven kritik, komu najbolj prisluhnete?
Družina in fant zagotovo. Pa nekaj res najožjih prijateljev. To so tudi edini ljudje, katerih mnenje me iskreno zanima, in nikoli ne olepšujejo zadev.
Kaj pa družbena omrežja? Berete komentarje o sebi na spletu? Vaš soigralec v predstavi Sam prjatla Žan Papič mi je denimo na to vprašanje odgovoril tako: »Veliko, zelo so mi zabavni. Nekateri se res potrudijo pri žaljenju, in če so dobri, se iz srca nasmejim.«
Ja, tukaj bi se strinjala z Žanom, da so nekateri res zabavni, sicer pa jih ne berem veliko, še manj pa jemljem resno. Preberem tiste pod svojimi objavami, ker so ponavadi od »mojih ljudi«, mnenja popolnih anonimnih neznancev, ki so kronično na spletu, pa mi niti približno ne pridejo do živega. Je lepo, če so komentarji lepi, ampak tudi te jemljem z rezervo.
Marko je resnično sonce v človeški obliki, to lahko potrdi vsak, ki ga pozna, in zdi se mi, da on ves čas pleše skozi življenje. Je pa res, da sva se spoznala na muzikalu, tako da je bil takrat primoran plesati, čeprav je v resnici bolj pevec.
Ko se pogovarjamo o talentih, se velikokrat sprašujemo, kaj je prirojeno in kaj se da priučiti. Kaj menite vi? Morda je v plesu malce drugače kot denimo pri javnem nastopanju? Ali ne? Kaj pa pri igri?
Naučili so me, da je talent 30 odstotkov, trdo delo pa preostalih 70. Vendar bi rekla, da je za uspeh in dejansko kariero razmerje še bolj 10 proti 90. Tudi disciplina je vrsta talenta, hkrati pa je nujno potrebna, če želiš talent razvijati. Tako da se vse da, če se hoče, gre pa nekaterim zaradi talenta v osnovi verjetno lažje kot drugim. Glede javnega nastopanja, igre in podobnega pa mislim, da vseeno tisto nekaj naredi prirojena karizma, tisti »it faktor«.
Melani Mekicar. Foto: Pop Tv
Obstaja še kak talent, ki bi ga želeli imeti, pa ga nimate?
Ja, res bi si želela imeti pevski talent. (Smeh.) Obožujem glasbo in vse, kar je povezano z njo, in v drugem življenju bi si želela imeti nor glasbeni talent. Petje, inštrumenti, pisanje pesmi, skratka celoten paket. Ravno sem v kinu gledala film o Michaelu Jacksonu in vsakič, ko vidim njegove posnetke ali slišim njegove pesmi, razmišljam o tem, kakšen dar je imel in kako občudujem takšne vsestranske umetnike in talente.
PREBERITE ŠE -> Dr. Tanja Petrović: V težkih okoliščinah najbolj potrebujemo umetnost
Kar nekaj prahu je dvignila objava, da bo eden od letošnjih žirantov nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Kako dobro se poznata?
Poznava se toliko, da se pozdraviva in pošaliva. Nekajkrat sva se srečala pri kakšnih projektih, enkrat je bil moj gost na radijskem intervjuju, zdaj pa se veselim, da ga bom spoznala v čisto novi luči.
V intervjuju mi je dejal, da odnos tekmovalcev do njega ne bo nič drugačen kljub njegovi nekdanji vlogi, kaj menite vi? Kakšen pa bo odnos drugih žirantov in voditeljev do njega?
Ja, čisto vseeno jim verjetno res ne bo. (Nasmeh.) Kljub vsemu je bil enkrat na najvišjem položaju v državi in to si težko izbiješ iz glave. Ampak mislim, da bo Borut za akcijo in smeh, zato tekmovalcem ni treba skrbeti, da bi bili zaradi njega še bolj živčni. Kar se odnosa tiče, lahko govorim samo za naju s Sašem (Staretom, tudi voditeljem oddaje Slovenija ima talent, op. p.), in midva zagotovo z njim ne bova nežna, ker veva, da to prenese. (Smeh.)
Poznamo vas tudi kot radijsko voditeljico, je pa radio danes precej drugačen medij, kot je bil pred leti, to govorijo zlasti radijci starejše generacije. Včasih si bil na radiu skrit, za marsikateri glas zares nismo vedeli, kdo stoji za njim, danes seveda ni tako. Si kdaj želite, da bi doživeli tudi bolj analogne in anonimne čase ali ne?
Kot poslušalka sem doživela te čase, kot voditeljica pa tu zares nimam preferenc. Medij sprejmem tak, kakršen je trenutno, in prav je, da gredo stvari naprej s časom. Ne gre drugače, če medij želi preživeti in ostati aktualen. Jaz rada glasu dodelim obraz, se pa zares ne ukvarjam preveč s tem vprašanjem.
Tista Melani je kar dobro razumela stvari. Pravzaprav se zdaj pri šestindvajsetih vračam k mnogim hobijem in interesom, ki sem jih imela pri trinajstih. Naj kar tako dela, kot je začela, in se bo vse izšlo, kot se mora, to bi ji rekla.
Ima slava ali bolje rečeno prepoznavnost tudi kake slabe plati?
Pri naših skromnih dveh milijonih o resnični slavi tako ali tako ne moremo govoriti. Prepoznavnost jemljem kot del posla, ki je ne samo neizbežna posledica, ampak po svoje tudi nujna za nadaljnje delo v medijih. Nikakor pa o njej ne razmišljam, ko živim svoje vsakodnevno življenje. Lepo je, če naključni mimoidoči pohvali tvoje delo ali s tabo deli, da te rad spremlja, gleda, posluša. Kot vsaka stvar pa ima zagotovo tudi negativne plati, vendar jih je mogoče s pravim pristopom in odnosom zelo omejiti.
Melani Mekicar. Foto: Pop Tv
Videli smo vas tudi v seriji Skrito v raju in komediji Sam prjatla. Kaj vam daje igra, česar vam drugi izzivi ne morejo?
Igra mi daje največ prostora za raziskovanje in odkrivanje. Sebe in svetov znotraj sebe. Ko sta tvoje ime in tvoja osebnost neločljivo povezana s tvojim delom, je res lepo vsake toliko biti nekdo drug, ki si lahko privošči biti drugačen in čisto nič takšen kot Melani.
PREBERITE ŠE -> Slovenska javnost se premalo zaveda, da prav pri nas nastajajo ključne rešitve za čistejše okolje
Verjetno vsak igralec razmišlja o svoji sanjski vlogi, kakšna bi bila vaša?
Sanjska vloga bi bila filmska močna in večplastna ženska protagonistka. Rada imam ženske like, ki na prvi pogled niso klasično všečni in jih moraš ti prikupiti gledalcu, in takšne, ki so nepredvidljivi. Na primer lik Amy v filmu Ni je več (Gone Girl). Z veseljem bi delala tudi kakšno klasično romantično komedijo v slogu tistih iz devetdesetih in po letu 2000 v New Yorku. Če bi imela še tisti talent za petje, o katerem sem govorila prej, pa bi bila Mia iz Dežele La La ali Sophie iz Mamma Mie.
Se obeta kaj novega na igralskem področju?
Se. Kaj in kdaj, pa kmalu …
Naučili so me, da je talent 30 odstotkov, trdo delo pa preostalih 70. Vendar bi rekla, da je za uspeh in dejansko kariero razmerje še bolj 10 proti 90. Tudi disciplina je vrsta talenta, hkrati pa je nujno potrebna, če želiš talent razvijati.
Ravno sočasno z vprašanji za vas pripravljam tudi vprašanja za Katarino Venturini, prav tako plesalko. Je bila morda vaša vzornica ali ste bili takrat še premladi?
Vedela sem, kdo je Katarina, ampak sem sama nastopala v modernih tekmovalnih plesih, ki so druga sfera kot latinskoameriški in standardni. Ta plesna svetova sta zelo ločena, tako da sem si več njenega dela za nazaj ogledala zdaj, v odrasli dobi.
Katarina je večkrat govorila o tem, da je ples lahko dobra lekcija za odnose, za prepoznavanje moških in ženskih energij in ravnanje v skladu z njimi. Kaj menite vi?
O plesih v paru lahko zagotovo več pove Katarina, jaz sem bila bolj v ekipnem in pretežno ženskem okolju. Absolutno sem se v zelo mladih letih naučila ogromno o delu v skupini, odgovornosti, prilagajanju in da je skupina tako dobra kot njen najšibkejši člen.
Že nekaj časa ste srečni s svojim fantom Markom, on pleše?
Na zabavah in doma ja. (Smeh.) Marko je resnično sonce v človeški obliki, to lahko potrdi vsak, ki ga pozna, in zdi se mi, da on ves čas pleše skozi življenje. Je pa res, da sva se spoznala pri muzikalu, tako da je bil takrat primoran plesati, čeprav je v resnici bolj pevec.
Pred kratkim ste na družbenem omrežju objavili prikupne fotografije s potovanja v London. Tja ste se odpravili z bratom in starši ter pripisali, da lahko zdaj končno vidva z bratom staršem malo razkažeta svet. Kaj vam pomenijo takšni skupni pobegi?
Vse na svetu. Vsako leto še vedno hodimo skupaj na morje in se imamo najlepše na svetu. Radi imamo podobne stvari, zanimajo nas enake tematike in nikoli nam ne zmanjka tem za pogovor. Ogromno mi pomeni, da sta Marko in moj brat pravzaprav najboljša prijatelja in da se z družino res rada družim. Sploh pa, če lahko hodimo naokoli, spoznavamo novo hrano ali samo debatiramo za kuhinjsko mizo.