Protestniki so zaprli vhod v azilni dom. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Za protest so se v Ambasadi Rog odločili zaradi organizirane “deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje”, je v izjavi za medije povedal predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič in dodal, da gre za prosilce iz Senegala, Maroka in Burundija, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, tukaj bivajo že dalj časa, delajo in so si ustvarili življenje.
Oglas
Opozoril je, da smo v obdobju najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju. Poleg tega, da število nedovoljenih prehodov meje pada, so begunci danes bolj kot kadar koli prej vključeni v družbo. Slovenija jih tudi potrebuje, na kar kaže visoka stopnja zaposlenosti, je povedal.
Ministrstvo za notranje zadeve pa se po Blažičevih besedah še vedno drži “ozkih birokratskih dogem”. Kot je dejal, prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah in jih poskuša vrniti v države brez urejenega azilnega sistema ter tja, kjer bodo podvrženi zlorabam in življenju na ulici. Pri tem pa po Blažičevih besedah ne upošteva niti okoliščin ranljivih oseb, kot so invalidnost, travmatiziranost in družina.
Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Ministrstvo je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. “Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce,” je ocenil.
Predstavnica Ambasade Rog Zana Fabjan Blažič pa je poudarila, da so se številni prosilci zaposlili, postali del skupnosti, najeli stanovanja, sklenili prijateljstva, si ustvarili družine, se naučili jezika, se vključili v šole. Danes nihče ne more reči, da so migranti breme, je dejala. “Nasilje nad eno skupino ljudi vedno vodi v nasilje nad vsemi,” je še poudarila Fabjan Blažič. Dodala je, da si ne želi, da bi Slovenija postala kot ZDA Donalda Trumpa, “se zaprla vase ter se napolnila s sovraštvom in strahom”.
Svojo zgodbo je predstavil tudi Matthew Madu Ekeh, ki je v Slovenijo prišel iz Nigerije. Vprašal se je, zakaj so prosilci v Sloveniji moteči. “Podpiramo gospodarstvo, ki nujno potrebuje delavce,” je dejal. “To je zdaj naš dom,” je poudaril.
Protestni shod pred azilnim domom na Viču se je začel zgodaj zjutraj. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Predstavniki Ambasade Rog so dogodek, ki ga spremljajo policisti, pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti z napisi, kot so: “Sovraštvo ven, ljudje noter”, “Smo delavci, ne kriminalci”, “Deportacije so nasilje države nad delavci”.
V Ambasadi, kjer več let opozarjajo na posledice migracijske politike, so poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti.
Ministrstvo: Ne gre za deportacije, ampak predaje posameznikov drugi članici EU-ja
Ministrstvo za notranje zadeve je ob protestu zapisalo, da Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite. Poudarili so, da prosilcev za azil ne deportirajo, kot trdijo v Ambasadi, ampak jih zakonito predajo drugi članici EU-ja, ki bo obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito.
Poudarili so, da so “predaje prosilcev za mednarodno zaščito izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku”. T. i. dublinska uredba namreč določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati le ena država članica EU-ja. Dodali so, da koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU-ja, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga članica.
Protest proti deportacijam prosilcev za azil
Upravno sodišče je tožbe zavrnilo
Konkretnih postopkov predaje prosilcev za mednarodno zaščito ne morejo komentirati, so zapisali, so pa dodali, da so bile zoper odločitve ministrstva o predaji prosilcev za mednarodno zaščito vložene tožbe na upravno sodišče. Sodišče je tožbe zavrnilo in potrdilo odločitve ministrstva. Hkrati je sodišče zavrnilo tudi predlog izdaje začasne odredbe in tako ni zadržalo izvršitve.
Bi se Slovenija lahko odločila drugače? Pravnica Hojnik meni, da bi se lahko.
Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je za STA poudaril, da bi se Slovenija lahko odločila tudi drugače, torej prosilcem podelila mednarodno zaščito. Tudi profesorica z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik je za STA pojasnila, da bi Slovenija prosilcem lahko podelila mednarodno zaščito skladno s suverenostjo države. Kot je dodala, “lahko država vedno podeli več pravic, kot zahteva mednarodno pravo”. Hojnik je dodala, da konkretnih primerov sicer ne pozna.
Slovenija je letos po podatkih ministrstva do konca aprila po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Lani jih je Slovenija predala 46, pred tem, leta 2024, 68, leta 2023 pa 13 prosilcev.
Oglas