Znamka Meblo Jogi živi dalje. Foto: Meblo
V knjigi Zgodba o Meblu: prvih petdeset let, ki je bila izdana leta 1998, je zapisano, da je bil Meblo plod gospodarske politike nove države, ki je začela industrializacijo. Tovarna, ki je v šestdesetih letih postala svetovno znana kot Meblo, je leta 1950 dobila tudi velike objekte v Kromberku, t. i. Meblovi coni.
Oglas
Povprečna cena spalnice ni smela presegati povprečnega štirimesečnega delavčevega zaslužka
Hrabroslav Gerljevič je v Meblu začel delati pri rosnih petnajstih letih. “Nikdar več ne bo organizirano tako, kot je bilo. Marsikje ni bilo tako kot v Meblu, tu je bila res pika na i.” O Meblu govori prav s posebnim žarom, še posebno takrat, ko obrača strani knjige, ki opisujejo prvih petdeset let tovarne. “Pri nas se je prav pazilo na to, da bomo vodilni. Tudi pri lakirnicah, ki smo jih dobili, ko jih v Jugoslaviji še ni bilo. Še tujci so hodili gledat, kako se dela. Da nastane taka kvaliteta, je potrebno veliko napora,” pravi Gerljevič.
Zaščitni znak novogoriškega Mebla, podjetja, ki se je sprva imenovalo Tovarna pohištva Solkan, že čez nekaj mesecev pa Tovarna pohištva Nova Gorica, je bil oblič. Tega je v drugem letniku srednje šole na željo takratnega direktorja Olega Vrtačnika preoblikoval danes priznani oblikovalec Oskar Kogoj:”Mi je rekel, da so me povabili, da bi napravil nov znak, vendar naj ostane oblič. To je bil pogoj, sicer pa sem imel svobodo oblikovanja. Šel sem k svojemu nonu oziroma ostankom družine Butkovič in dobil lep, še izviren oblič in sem ga stiliziral. Bil je sprejet,” je povedal.
Kogoj je tudi idejni avtor počivalnika Gondola, ki mu ga je uspelo izdelati ob pomoči sodelavcev iz Mebla. “Bil je razstavljen po vsem svetu, vznemiril je vso svetovno javnost. Leta 1971 so bili v Industrial Designu razstavljeni vsi najboljši stoli na svetu in tudi naš je bil v njem, celo na naslovni strani,” je povedal in dodal, da sta na razstavi v Beogradu na počivalniku sedela tudi Tito in Jovanka.
Meblo je tudi sicer vzbudilo pozornost s številom prejetih nagrad za oblikovanje in kakovost izdelkov. Podjetje je bilo ponos Nove Gorice in leta 1970 je v samem središču mesta dobilo tudi razstavni salon. Čeprav ta betonski objekt stoji še danes, pa so se v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v tovarni pohištva začele težave, se spominja Hrabroslav Gerljevič. “Ni bilo lepo. Najprej stavke, ker ni bilo plač. Potem se je malo pomirilo, pozneje pa mi je takratni direktor Štokelj spet rekel, naj napišem seznam, kdo bo šel domov. Sem mu rekel, da sem jaz prvi, pa ni želel tega slišati, seznama pa tudi nisem napisal. Potem je šlo podjetje v stečaj, nekako leta 1992, 93.”
Meblo Holding v stečaj leta 2019, terjatev za 8 milijonov evrov
V letih od 1990 do 1996 je podjetje Meblo uspešno izvedlo preobrazbo, to je pomenilo prilagoditev novim družbenim in gospodarskim razmeram, je zapisano v knjigi Zgodba o Meblu. Pravni naslednik Tovarne pohištva Solkan iz leta 1948 je postal Meblo Holding, ki je imel v tistem času v vseh dvanajstih podjetjih s približno 750 zaposlenimi nadzorni kapitalski delež. Toda z leti so počasi začela usihati vsa podjetja v skupini Meblo, od Iverke, Elaste, Topa in a+a do Jogija leta 2012.
Takrat se je nekdanji zaposleni v Meblo Jogi Rok Lozej odločil, da ohrani tako znanje kot znamko, zato je ustanovil novo družbo INT. “Kot podjetje smo v tem trenutku lastniki blagovnih znamk Meblo Jogi, Jogi in Meblo. Ali bomo še katero spravili samostojno na tržišče? Bomo videli, kaj bo prinesel čas. V tem trenutku nastopamo z blagovno znamko Meblo Jogi.”
Logotip te blagovne znamke, ki obstaja že od leta 1962, je bil fakir oziroma jogi. Ali sploh še kdo imenuje vzmetnico kako drugače? “Veliko jih reče, da nam je lahko, ker imamo blagovno znamko, ki jo pozna vsa Jugoslavija. Vendar je ta blagovna znamka stara nekaj več kot 60 let, mi smo pa v samostojni Sloveniji že več kot 30 let. Zdaj smo dobrih 13 let aktivni. Na starih lovorikah ne moreš živeti, ampak moraš sproti vlagati v blagovno znamko,” pravi Lozej.
Čeprav znamka Meblo Jogi uspešno živi dalje, se stečaj istoimenskega podjetja še ni končal. Meblo Jogi v stečaju je namreč največji upnik Meblo Holdinga, ki je bil leta 2019 prisiljen razglasiti stečaj in začeti prodajo nepremičnin v coni Meblo v Kromberku. Pri tem pa stečajni upravitelj Dušan Taljat, ki je na tem mestu od leta 2021, opozarja: “Bistvo je, da je Meblo Holding še naprej ostal lastnik vseh cest in infrastrukture v coni Meblo. In to je zdaj tisto težko breme, ki ga ne moremo rešiti. Iščemo partnerja v MONG-u, da bi vse to prešlo v njihovo last, vendar ne tako, kot so si zamislili, torej da bi MONG vse dobil zastonj.”
Za 25.000 kvadratnih metrov cest in kanalizacijskega omrežja bi v Meblu Holding želeli vsaj dober milijon evrov. Ker pa odkupa ni, ostajajo ceste in kanalizacija v coni neurejene, pri tem pa morajo nekateri lastniki kar dvakrat seči v žep. “Zato, ker lastniki nepremičnin Meblo Holdingu plačujejo odškodnine za rabo infrastrukture, občini pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po mojem mnenju so upravičeno nezadovoljni, saj za to, kar plačujejo dvakrat, ne dobijo ustrezne infrastrukture oziroma ta infrastruktura propada, ker stečajni dolžnik ne sme vlagati in tudi ne vem, zakaj bi vlagal v nekaj, kar bo jutri postalo last MONG-a. MONG pa tudi ne vlaga, ker ni lastnik te infrastrukture.”
Poleg tega je v coni nastal še problem vodnih izgub ‒ vsak mesec za več kot 1000 kubičnih metrov, to pa je prav tako rezultat nerešenih lastniških razmerij.
Občinska prizadevanja za ureditev Meblove cone. Foto: Promocijsko gradivo
Cona Meblo ostaja v nezavidljivem stanju, lastniki so razočarani
Konec stečajnega postopka se po Taljatovih besedah oddaljuje tudi zaradi podrobnega prostorskega načrta, ki ga izdeluje novogoriška občina. Med drugim, kot pravi Taljat, občina funkcionalnim zemljiščem v okviru kompleksa Meblove upravne stavbe spreminja namembnost. “To pomeni hud udarec za stečajnega dolžnika oziroma za upnike, saj se v bistvu srečujemo z vprašanjem, ali bo to morda spet predmet ustavnega spora, če bomo dokazovali, da je bilo treba naša stavbna zemljišča spreminjati v nestavbna,” pojasnjuje.
Mestna občina Nova Gorica se je za pripravo OPPN odločila, potem ko je leta 2022 sodišče določilo, da so zemljišča s cestami in kanalizacijo last Meblo Holdinga. Na vprašanje, zakaj občina teh zemljišč ne odkupi, je vodja službe za okolje in prostor na mestni občini Nova Gorica Erik Lasič odgovoril: “Moram poudariti, da z gledišča občine te nepremičnine računovodsko trenutno niso nič vredne, torej za občino pomenijo le breme v prihodnosti. Seveda pa to ne pomeni, da se občina ne zanima zanje. Tako rekoč edina možnost, da se zažene ta poslovna cona, je, da občina postane lastnik.”
Zakaj pri zagonu ne pomagajo tudi pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča? Lasič pravi: “Dejstvo je, da se nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč plačuje. Je pa to davščina, ki se odmerja po predpisih. Dejstvo je, da že s tem postopkom podrobnega prostorskega načrta občina določena sredstva namenja za to cono in so se začela na neki način, vsaj na simbolični ravni, vračati.”
Na občini računajo, da bi bil OPPN za sprejemanje lahko pripravljen v začetku prihodnjega leta. Pri sredstvih za obnovo javne infrastrukture pa bi bil pripravljen v začetku prihodnjega leta. Pri sredstvih za obnovo javne infrastrukture računajo na pomoč države: “Moramo se zavedati, da gre za poslovno območje, veliko pribl. 40 hektarov, to je že v območju vrednosti poslovnih con nacionalnega pomena in zato zagotovo pričakujemo tudi ugoden odziv države v smislu prestrukturiranja in revitalizacije obstoječih poslovnih con; to je tudi ena izmed stvari, ki se jih država loteva.”
Stečaj Meblo Holdinga torej tudi po sedmih letih še ni končan, prav tako na rešitve čaka tudi cona Meblo, danes poimenovana poslovna cona Kromberk zahod. Zanimivo je, da je bila ta lokacija pred davnimi leti izbrana, čeprav je bila najslabša in najdražja. Kot je zapisano v knjigi Zgodba o Meblu, so ta predel imenovali palude oz. močvirje in prvi obiskovalci so tam bredli po vodi do gležnjev. Zdi se, da je to prispodoba za današnji položaj.
Spomini Hrabroslava Gerljeviča na Meblo pa niso taki, ampak so lepi.
“Zdaj gledam ljudi, ko hodijo delat in so vsi potrti. Nobene sproščenosti, nobenega veselja ni v njih. Mi smo uživali in se smejali,” se spominja. Stari meblovci iz njihovega tozda se vsako leto srečajo. Kot pravi, do zdaj ni še nikoli manjkal, in vse dokler mu bo zdravje dopuščalo, tudi ne bo.
Na pogorišču primorskih velikanov: Stečaj Mebla
Oglas