V živo – TV Slovenija 3

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov. T. i. omnibus zakon, ki posega v približno deset zakonov, predvideva tudi ugodnejše pogoje za samostojne podjetnike in delo upokojencev, odpravlja omejitve glede dela zdravnikov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Oglas

Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je prejšnji teden v DZ-ju odločilo 47 poslancev, 21 jih je bilo proti – za so glasovali poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa, Demokratov, Resni.ce in SDS-a, kjer so sicer napovedali nekaj popravkov, v Svobodi, SD-ju ter Levici in Vesni pa so zakonu nasprotovali. SDS sicer napovedanih popravkov še ni vložil, so pa v sredo (včeraj) zvečer dopolnila vložili v strankah Svoboda, SD in Levica, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular. Črtali bi namreč člene, ki niso intervencijske narave.

Stranka Levica je sicer že napovedala tudi, da bodo proti zakonu, ki po njihovem prepričanju prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo, uporabila vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum.

Sindikati kritični do tega, da niso bili vabljeni k sodelovanju na odboru

Zakon v večini sledi zahtevam gospodarskih združenj, ki rešitve podpirajo. Sindikati medtem zakonu odločno nasprotujejo, saj po njihovem mnenju koristi predvsem bogatim, ogroža socialno državo in maje stabilnost velikih družbenih podsistemov. Obregnili so se tudi ob ime zakona, ki nosi besedo “interventni”, čeprav po njihovem prepričanju za večino ukrepov, ki jih vsebuje, ni nikakršne podlage za to, da bi jih bilo treba sprejemati kot interventne.

Predstavniki sindikalnih central so svoje nasprotovanje predlogu vnovič izrazili pred sejo odbora. Kot je pojasnil predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek, so novinarsko konferenco, ki je potekala pred stavbo parlamenta, sklicali, ker je bil njihov poziv, da jih kot socialne partnerje povabijo na sejo, ignoriran. “Menim, da je šokantno, da parlament, hram demokracije, s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo, da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno,” je dejal Počivavšek.



Sorodna novica
“Ne gre za zakon o ukrepih za razvoj Slovenije, ampak za zakon o ukrepih za razkroj Slovenije.”

Tudi poslanec Svobode Lenart Žavbi je v uvodu seje opozoril, da so poslanske skupine Svobode, SD-ja in Levica ter Vesne v sredo predsedniku skupnega odbora Zvonku Černaču (SDS) poslale poziv, da na sejo dodatno povabi zunanje deležnike, strokovnjake zainteresirane javnosti in predstavnike institucij, ki jih predlog zadeva. “Vem, da jih je veliko, čeprav vabila niso dobili, kar se mi zdi samo po sebi škandalozno,” je dejal Žavbi.

Kot je odgovoril predsednik odbora Černač, je na sejo v skladu poslovnikom povabil predlagatelje, vlado in predstavnike zakonodajno-pravne službe. “Glede na vaš predlog, ki vsebuje 40 vabljenih, in glede na to, da ste istega dne vložili predlog za splošno razpravo, sem ocenil, da je splošna razprava tista, ki omogoča vsem tem, ki ste jih predlagali za vabljene, da povedo svoje mnenje. Najprej bomo odločali o sklepu, da se omogoči javna predstavitev mnenj, in ne splošna razprava, ki je bila opravljena že prejšnji teden, 29. aprila. In če ta sklep ne bo sprejet, ne vidim nobenih težav, da vsi, ki so danes tukaj, povedo svoje mnenje,” je pojasnil. Nekateri zunanji deležniki so na sejo namreč prišli, čeprav nanjo niso vabljeni, kar pomeni, da v razpravi ne sodelujejo.

Na glasovanju je bil nato predlog poslanskih skupin Svobode, SD-ja in Levice ter Vesne, da se o interventnem zakonu opravi javna predstavitev mnenj, zavrnjen s 7 glasovi za in 9 proti. Sledili so pozivi poslancev Svobode, SD-ja in Levice ter Vesne k prekinitvi ali prestavitvi seje, s čimer bi omogočili vključitev zunanjih deležnikov, ki jih je predsednik odbora zavrnil kot neutemeljene in vztrajal, da sledi določilom iz poslovnika.

Reberšek: Če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo tudi dobro zaposlenim

Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je v imenu predlagateljev zakona dejal, da se je Slovenija po štirih letih obstoječe vlade znašla v “ekonomsko nezavidljivem položaju” – poudaril je, da je bila gospodarska rast pod povprečjem EU-ja in da je bila ta lani najnižja po letu 2020. “Vse to niti ne čudi, če se spomnimo na to, kakšno gospodarsko politiko je vodila ta vladna koalicija. Nalagala je vedno nove in nove davke. Poslovno okolje se je spreminjala vsako leto, tik pred novim letom. Namesto stabilnosti smo imeli kaos. Sledil je padec na lestvicah konkurenčnosti, najnižje v zadnjih desetih letih,” je nanizal.

Dejal je, da so številna podjetja svoje poslovanje preselila v tujino in da še danes “bežijo iz države”. “Verjetno prihajajo neki novi časi in verjamem, da bomo z ugodno gospodarsko politiko vsa ta podjetja pripeljali v našo državo nazaj,” je dejal. “Pripravili smo predlog zakona, ki zajema več ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in zdravstvenega sistema ter za razbremenitev v zadnjem času povišanih davčnih bremen slovenskega gospodarstva in prebivalstva,” je pojasnil Reberšek.



Sorodna novica
Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon “za razvoj Slovenije”

Poudaril je, da za dostojne plače, delovanje zdravstva, šolstva, socialnega sistema in zagotavljanje pokojnin potrebujemo razvoj. “Nosilec razvoja pa so v veliki meri gospodarstvo, podjetniki, kmetje, obrtniki. Želimo sprostiti njihove ustvarjalne potenciale, ki jih zavirajo visoki davki in nestabilno okolje,” je pojasnil in izrazil mnenje, da je davčna razbremenitev investicija v prihodnost.

Naštel je tudi nekaj ključnih ukrepov iz predloga zakona: ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za vse upokojence, znižanje DDV-ja na osnovna živila, ki bo po njegovih besedah prineslo tudi znižanje cen, nižjo obdavčitev najemnin, razbremenitev espejev – znižanje prispevkov na okoli 250 evrov za tiste, ki zaslužijo do minimalne plače, oprostitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje in ugodnejšo obdavčitev normirancev –, polna pokojnina za tiste upokojence, ki želijo delati tudi po 40 letih delovne dobe, sprostitev omejitve za delovanje zdravnikov zunaj javnega sektorja in uvedbo razvojne kapice.

“Če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo tudi dobro zaposlenim,” je prepričan Reberšek. “Manj davkov si more vzeti država. In naj vas ne boli, ko denar dobijo ljudje,” je dejal predstavnikom strank, ki predlogu nasprotujejo. Glede opozoril o tem, da bo interventni zakon povzročil veliko luknjo v državnem proračunu, pa je poslanec NSi-ja dejal, da bo ta denar “ostal pri ljudeh” in da bodo s tem več zapravili, s čimer bo “država na mehek način davek nazaj pobrala”. “Vsakič, ko bom v celem dnevu slišal, da delamo za bogate, bom povedal tisto, kar sem že povedal – v Levici ustvarjajo reveže, da se lahko potem za njih borijo,” je dejal in opozoril, da “revščina vedno narašča v času levih vlad”.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, predloga ne podpira

Svoje mnenje o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je pred njegovo obravnavo na skupnem odboru DZ-ja posredovala tudi vlada, ki opravlja tekoče posle. Kot so sporočili z ministrstva za finance, je vlada na dopisni seji sprejela mnenje, da je predlog zakona “po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit”. V nasprotju s predlagatelji, ki trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.



Sorodna novica
Sindikalne centrale za posvetovalni referendum o interventnem zakonu

Ukrepi po mnenju vlade namreč niso skladni z zastavljenim ciljem in po njenem mnenju posledično tudi ne bodo učinkoviti, “saj gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva”.

Ob tem vlada opozarja, da parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, “brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javno finančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov”. Na ministrstvu za finance o tem opozarjajo na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov – ta bodo po njihovi oceni znašal okoli milijardo evrov oz. 1,4 odstotka BDP-ja letno – kar po njihovem mnenju predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ.

Vlada zato predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. “S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po njenem mnenju treba nasloviti premišljeno (na podlagi ocen stanja), sistemsko in z ukrepi, ki bodo učinkoviti in ne bodo rušili temeljev določenih družbenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upoštevanjem javnofinančne vzdržnosti,” so še sporočili s finančnega ministrstva.

Opozorila zakonodajno-pravne službe, fiskalnega sveta …

Na številne pravne pomanjkljivosti zakona je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Med drugim jo je zmotil t. i. omnibus princip, pa tudi oznaka zakona kot interventnega: “Sodeč po naslovu, naj bi Predlog zakona vseboval interventne ukrepe, vendar pregled njegovih določb pokaže, da takšna opredelitev ni ustrezna, saj ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga reševal.”



Sorodna novica
Delodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.

Ekonomisti in fiskalni svet pa so po poročanju Erike Štular kritizirali, da zakon vodi v skoraj milijardo evrov večji primanjkljaj. Predsednik Davorin Kračun je tako poudaril, da morajo biti ukrepi, ki režejo javnofinančne prihodke, “kompenzirani z javnofinančnimi prihodki drugje ali pa z zmanjšanjem javnofinančnih izdatkov”.

Edina možna pot je na strani izdatkov, pa je prepričan ekonomist Igor Masten, soavtor programa Demokratov. A ne linearno, ampak brez rezov na državotvornih resorjih – obramba, policija, izobraževanje, pravosodje. Kot je dejal za Radio Slovenija, je treba ob tem “identificirati neprioritetna področja, kjer se morajo izdatki nominalno zniževati, s ciljem, da v štirih letih izdatki povprečno ne rastejo več kot polovica rasti BDP-ja”.

O predlogu zakona bo sicer na pobudo predstavnikov sindikatov razpravljal tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med drugim bodo člani sveta ocenili posledice, ki bi jih imela uvedba socialne kapice na višino pokojnin. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove. Prav tako naj bi ocenil posledice, ki bi nastale zaradi prisilnega upokojevanja. Predstavnike sindikatov pa zanima tudi, koliko bo zaradi prisilnega upokojevanja manj vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno.

Oglas