Mikroplastiko so našli v možganih, oblogah žil, v pljučih, jetrih, placenti in drugih organih ljudi, a raziskav še ni dovolj za potrditev škodljivosti. Nanoplastika je še bolj problematična, pa tudi večja neznanka. Vse to je posledica proizvodnje plastike v preteklih zgolj 70 letih. Zdaj na svetu proizvedejo 400 do 450 milijonov ton plastike, za to porabijo pet odstotkov nafte, reciklirajo pa je le deset odstotkov, praviloma v izdelke nižje kakovosti.
To je le nekaj podlag za drugo srečanje raziskovalcev mikro- in nanoplastike Slovenije z namenom povezovanja znanosti z industrijo, na dogodku Mikroplastika za zajtrk z Andrejo Palatinus. Žiga Lampe iz GZS je opozoril, da se tema sliši zelo specifična, a mikroplastika se dotika praktično vseh vrst industrije. Sodelovanje med raziskovalci, gospodarstvom in politiko lahko zagotovi, da bo Slovenija primerno postavljena ob spremembah evropske politike. V EU se je nedavno zgodil velik premik od zelenega prehoda do konkurenčnosti, ki jo omogočajo višja produktivnost, inovacije in znanje.
»Prenos znanja se ne zgodi zaradi dokumentov, potrebujemo ekosistem, kjer se bodo akterji srečevali,« je dejal Lampe in dodal, da je Mikroplastika za zajtrk dober primer take poti. Na dogodku se je namreč predstavilo več raziskovalnih in znanstvenih ustanov in tudi več podjetij, povedali so tudi, kaj ponujajo in kako bi lahko sodelovali.