Na vzhodu Slovenije vlada izjemna suša in tudi drugod razmere niso dobre. Ob zadnjih padavinah so se rahlo izboljšale le na zahodu države. Nekatere reke so imele aprila zgodovinsko nizke pretoke. Kot je danes povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik z Arsa, napovedi niso spodbudne. Kmetje opozarjajo na škodo na pridelkih.
Vzhod je že obarvan rdeče
“Na današnji dan je stanje tako, da se žal suše kljub padavinam v zahodnem delu Slovenije nismo znebili,” je dejala Sušnik. Izboljšanje je omejeno le na posamezna območja, kjer je padlo več kot 40 milimetrov dežja, predvsem na zahodu in delu obale, je dodala.
Drugod razmere ostajajo slabe ali se še poslabšujejo. “Proti vzhodu je stanje celo izjemno sušno, saj je ta del že obarvan rdeče. Koroška in del Podravja že več obdobij ostajata v območju izjemne suše. Nekatere regije, ki so bile prej zmerno sušne, so zdaj postale izjemno sušne, kar pomeni, da se vodni primanjkljaj povečuje,” je opozorila Sušnik.
Sušne razmere v Sloveniji se kljub zadnjim padavinam ne izboljšujejo, ponekod se celo zaostrujejo. V kmetijstvu ne bo šlo več brez namakanja.
Foto: STA
V izjemno sušnih območjih bi potrebovali okoli 60 milimetrov dežja
Tudi napovedi niso spodbudne. “Padavine bodo v naslednjih dneh bolj krajevne, brez večje fronte,” je povedala Sušnik. Za severovzhod pa po trenutnih napovedih ne kaže večjih količin dežja.
Za izboljšanje bi bile potrebne bistveno večje količine padavin. V izjemno sušnih območjih bi potrebovali okoli 60 milimetrov dežja, v manj prizadetih okoli 30, ključno pa je dolgotrajnejše deževje. Po besedah Sušnik je potrebno več dni zmernega dežja, da voda ne odteče po suhi površini.
Prizadeta je večina Slovenije, reke so nizke
Tudi hidrološke razmere so resne. Hidrolog Janez Polajnar je danes za STA pojasnil, da večina Slovenije ostaja prizadeta, rahlo izboljšanje je bilo po dežju le na zahodu.
Reka Savinja pri Celju.
Foto: STA
“V slovenskih rekah se je v aprilu pretakalo le 40 odstotkov vode, kot bi se je običajno,” je povedal. Nekateri vodotoki so dosegli zgodovinsko nizke vrednosti. “Reke, kot so Mura v Gornji Radgoni, Sora in Idrijca, so dosegle tudi najmanjše srednje aprilske pretoke v daljšem časovnem obdobju,” je naštel.
Naslednji teden bi lahko padlo nekaj dežja, a ne dovolj
Čeprav so nedavne padavine nekoliko omilile razmere, to ni dovolj, pa tudi napovedi za hidrološki vidik niso spodbudne. “V začetku prihodnjega tedna bi lahko padlo od deset do 20 milimetrov padavin, vendar količinsko to ne bo prav veliko,” je pojasnil Polajnar. Za izboljšanje bi bile potrebne bistveno večje količine dežja.
Suša že pušča posledice v kmetijstvu, zlasti v Pomurju. Kmetje opozarjajo, da je lahko okrnjena krma, razvoj spomladanskih kultur, kot je koruza, in tudi rast ozimnih žit je zmanjšana. Sušnik je ob tem izrazila bojazen, da bo kmetijska proizvodnja letos slabša, tudi zaradi drugih dogodkov, kot je bila pozeba.
Po besedah specialista za poljedelstvo Boštjana Ferenčaka s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Murski Soboti je v marcu in aprilu padla približno polovica običajnih padavin. “To je sovpadlo z intenzivnim obdobjem vegetacije, zato so posledice velike, zgornji sloj tal pa močno izsušen,” je povedal.
Specialist za sadjarstvo in vinogradništvo Miran Torič, specialistka za vrtnarstvo Breda Vičar in vodja oddelka za kmetijsko svetovanje ter specialist za poljedelstvo Boštjan Ferenčak.
Foto: STA
“Pri spomladanskih setvah opažamo neenakomeren vznik, ponekod rastline sploh niso vzniknile, pojavljajo se tudi dvojni vznik,” je pojasnil Ferenčak. Sušne razmere vplivajo tudi na učinkovitost zaščitnih sredstev. Herbicidi v takih razmerah ne delujejo, pleveli pa dodatno jemljejo vodo in hranila, je dodal.
Pospešeno zorenje in manjši pridelek, posledice bodo občutne
Posebej skrb vzbujajoče so razmere pri ozimnih žitih. “Pšenica in ječmen zaradi pomanjkanja vlage prehitevata razvojne faze, kar pomeni pospešeno zorenje in posledično manjši pridelek,” je opozoril Ferenčak. Po njegovih ocenah bodo posledice občutne ne glede na morebitne prihodnje padavine. “Tudi če padavine še pridejo, bodo pridelki žit manjši za 20 do 30 odstotkov, saj so bile ključne razvojne faze že pod stresom zaradi pomanjkanja vode,” je dejal.
Možnosti ukrepanja so omejene. “Najbolj učinkovit ukrep je namakanje, vendar je takih površin zelo malo,” je poudaril Ferenčak. Brez vlage tudi prilagoditve v obdelavi tal niso dovolj učinkovite, je še povedal za STA.
Tudi če padavine še pridejo, bodo pridelki žit manjši za 20 do 30 odstotkov, saj so bile ključne razvojne faze že pod stresom zaradi pomanjkanja vode.
Foto: STA ,
Specialist za sadjarstvo in vinogradništvo na KGZS MS Miran Torič je izpostavil, da so razmere še posebej kritične v fazi razvoja plodov. “Drevesa so v taki fazi, kjer vodo nujno potrebujejo, in na peščenih tleh že opažamo, da trpijo,” je dejal.
Pomanjkanje vode lahko vpliva na velikost in kakovost plodov. “Če bo v kratkem dež, bodo plodiči manjši in slabše skladiščni. Če se bo suša nadaljevala, pa lahko pride tudi do tega, da bodo drevesa plodove predčasno odvrgla,” je povedal Torič.
V zelenjadarstvu škodo zaradi suše opažajo predvsem na čebulnicah, torej na prezimni čebuli in česnu, ki sta zelo občutljiva na pomanjkanje vode, je povedala specialistka za vrtnarstvo s KGZS MS Breda Vičar. Opozorila je na nujnost namakanja, saj bodo sicer ob nadaljevanju suše izgube lahko izredno velike.