Glede na lani je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta izgubljenih 420.000 delovnih dni manj, kar je delodajalcem prihranilo okoli 35 milijonov evrov. Foto: Pixabay
Na ZZZS-ju tako računajo, da je javna blagajna prihranila 20 milijonov, delodajalci pa okoli 35 milijonov evrov.
Oglas
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da je trend glede števila izgubljenih delovnih dni v januarju, februarju in marcu letos precej spodbuden, je za STA pojasnila vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS-ju Ana Vodičar. Njihovi podatki namreč kažejo precejšen padec števila izgubljenih delovnih dni glede na enako obdobje lani.
Ocenila je, da je upad posledica zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je začel veljati konec decembra. Zakon je med drugim določil pravno podlago za določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, pozneje pa je ZZZS določil sedem režimov gibanja. Zavarovanec lahko ob neupoštevanju režima izgubi pravico do bolniškega nadomestila.
Število izgubljenih delovnih dni se je za blagajno obveznega zdravstvenega zavarovanja zmanjšalo za dobrih 230.000, kar po računih ZZZS-ja finančno predstavlja okoli 20 milijonov evrov.
Sorodna novica
Novi zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva tudi nad kršilce bolniškega dopusta
Pri krajših bolniških dopustih izgubljenih 420.000 delovnih dni manj
Še večji upad izgubljenih delovnih dni glede na lansko obdobje pa je v breme delodajalcev, torej gre za krajše bolniške dopuste. Glede na lani je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta izgubljenih 420.000 delovnih dni manj, kar je delodajalcem prihranilo okoli 35 milijonov evrov.
V primerjavi z lanskim začetkom leta je bilo letos devet odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za obvezno zdravstveno zavarovanje in 20 odstotkov manj izgubljenih delovnih dni za delodajalce.
Laični nadzorniki bodo letos opravili več kot 8000 nadzorov
Po besedah Ane Vodičar je zavod v zadnjega pol leta skoraj podvojil število laičnih nadzornikov, ki na terenu preverjajo, ali posameznik spoštuje navodila o ravnanju. V letu 2025 so opravili približno 5500 nadzorov, letos pa jih načrtujejo preko 8000.
Spomnila je, da z zaostritvijo sankcij niso posegali v pravico do bolniškega dopusta, trajanja bolniškega dopusta ali višino nadomestila plače. Ti koraki so bili manjši in bolj ciljno usmerjeni v to, da tisti, ki potrebujejo bolniški dopust, niso prikrajšani. Na ZZZS-ju pa poskušajo preprečiti zlorabe in “zelo širokogrudno uveljavljanje pravic” v breme delodajalcev in obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poudarila je, da v prihodnje ne načrtujejo novih sprememb.
Oglas