Sveži Arsov sušomer. Foto: Arso
“Na današnji dan je stanje tako, da se žal suše kljub padavinam v zahodnem delu Slovenije nismo znebili,” je povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije za okolje (Arso). Izboljšanje je omejeno le na posamezna območja, kjer je padlo več kot 40 milimetrov dežja, predvsem na zahodu in delu obale, je dodala.
Oglas
Drugod razmere ostajajo slabe ali se še poslabšujejo. “Proti vzhodu je stanje celo izjemno sušno, saj je ta del že obarvan rdeče,” je opozorila Andreja Sušnik. Koroška in del Podravja po njenih besedah že več obdobij ostajata v območju izjemne suše. Nekatere regije, ki so bile prej zmerno sušne, so zdaj postale izjemno sušne, kar pomeni, da se vodni primanjkljaj povečuje, je dodala.
Tudi napovedi niso spodbudne. “Padavine bodo v prihodnjih dneh bolj krajevne, brez večje fronte,” je povedala Sušnik. Za severovzhod pa po trenutnih napovedih ne kaže večjih količin dežja.
Za izboljšanje bi bile potrebne bistveno večje količine padavin. Na izjemno sušnih območjih bi potrebovali okoli 60 milimetrov dežja, na manj prizadetih okoli 30, ključno pa je dolgotrajnejše deževje. Po besedah Sušnik je potrebno več dni zmernega dežja, da voda ne odteče po suhi površini.
40 odstotkov vode v rekah
Tudi hidrološke razmere so resne. Hidrolog Janez Polajnar je pojasnil, da večina Slovenije ostaja prizadeta, rahlo izboljšanje je bilo po dežju le na zahodu. “V slovenskih rekah se je v aprilu pretakalo le 40 odstotkov vode, kot bi se je običajno,” je povedal. Nekateri vodotoki so dosegli zgodovinsko nizke vrednosti. “Reke, kot so Mura v Gornji Radgoni, Sora in Idrijca, so dosegle tudi najmanjše srednje aprilske pretoke v daljšem časovnem obdobju,” je naštel.
Čeprav so nedavne padavine nekoliko omilile razmere, to ni dovolj, pa tudi napovedi za hidrološki vidik niso spodbudne. “Na začetku prihodnjega tedna bi lahko padlo od 10 do 20 milimetrov padavin, vendar količinsko to ne bo prav veliko,” je pojasnil Polajnar. Za izboljšanje bi bile potrebne bistveno večje količine dežja.
Suša že pušča posledice v kmetijstvu, zlasti v Pomurju. Kmetje opozarjajo, da sta lahko okrnjena krma, razvoj spomladanskih kultur, kot je koruza, in tudi rast ozimnih žit je zmanjšana. Sušnik je ob tem izrazila bojazen, da bo letos kmetijska proizvodnja slabša, tudi zaradi drugih dogodkov, kot je bila pozeba.
Neenakomeren vznik
Fotografija je arhivska, nastala je leta 2024. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Po besedah specialista za poljedelstvo Boštjana Ferenčaka s Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Murski Soboti je v marcu in aprilu padla približno polovica običajnih padavin. “To je sovpadlo z intenzivnim obdobjem vegetacije, zato so posledice velike, zgornji sloj tal pa močno izsušen,” je povedal.
“Pri spomladanskih setvah opažamo neenakomeren vznik, ponekod rastline sploh niso vzniknile, pojavlja se tudi dvojni vznik,” je pojasnil Ferenčak. Sušne razmere vplivajo tudi na učinkovitost zaščitnih sredstev. Herbicidi v takih razmerah ne delujejo, pleveli pa dodatno jemljejo vodo in hranila, je dodal.
Posebej skrb vzbujajoče so razmere pri ozimnih žitih. “Pšenica in ječmen zaradi pomanjkanja vlage prehitevata razvojne faze, kar pomeni pospešeno zorenje in posledično manjši pridelek,” je opozoril Ferenčak. Po njegovih ocenah bodo posledice občutne ne glede na morebitne prihodnje padavine. “Tudi če padavine še pridejo, bodo pridelki žit manjši za od 20 do 30 odstotkov, saj so bile ključne razvojne faze že pod stresom zaradi pomanjkanja vode,” je dejal.
Možnosti ukrepanja so omejene. “Najučinkovitejši ukrep je namakanje, vendar je takih površin zelo malo,” je poudaril Ferenčak. Brez vlage tudi prilagoditve v obdelavi tal niso dovolj učinkovite, je še povedal za Slovensko tiskovno agencijo.
Specialist za sadjarstvo in vinogradništvo na KGZS-ju MS Miran Torič je izpostavil, da so razmere še posebej kritične v fazi razvoja plodov. “Drevesa so v taki fazi, kjer vodo nujno potrebujejo, in na peščenih tleh že opažamo, da trpijo,” je dejal.
Pomanjkanje vode lahko vpliva na velikost in kakovost plodov. “Če bo v kratkem dež, bodo plodiči manjši in slabše skladiščni. Če pa se bo suša nadaljevala, pa lahko pride tudi do tega, da bodo drevesa plodove predčasno odvrgla,” je povedal Torič.
V zelenjadarstvu škodo zaradi suše opažajo predvsem na čebulnicah, torej na prezimni čebuli in česnu, ki sta zelo občutljiva za pomanjkanje vode, je povedala specialistka za vrtnarstvo s KGZS-ja MS Breda Vičar. Opozorila je na nujnost namakanja, saj bodo sicer ob nadaljevanju suše izgube lahko izredno velike.
Oglas