Tanker, zasidran v pristanišču Fudžajra v Združenih arabskih emiratih. Foto: Reuters
Načrt v nastajanju se osredotoča na kratkoročni dogovor, in ne na celovit mirovni sporazum, kar še poudarja velike razlike med stranema in nakazuje, da bi bil vsak sporazum v tej fazi le vmesni korak. Širši dogovor za zdaj ne bo mogoč, predvsem zaradi nesoglasij glede iranskega jedrskega programa.
Oglas
Namesto tega si prizadevata za začasni dogovor, katerega cilj je preprečiti ponovni izbruh spora in stabilizirati ladijski promet skozi ožino, so povedali viri in uradniki. “Naša prednostna naloga je, da razglasita trajni konec vojne, ostala vprašanja pa se lahko rešijo, ko se vrneta k neposrednim pogovorom,” je za Reuters povedal visoki pakistanski uradnik, vpleten v posredovanje med stranema.
Predlagani okvir sporazuma naj bi se odvijal v treh fazah: zaključek vojne, rešitev krize v Hormuški ožini in začetek 30-dnevnega obdobja za pogajanja o širšem sporazumu, navajajo viri. Enostranski memorandum o uradnem zaključku spora naj bi bil skoraj pripravljen, čeprav med stranema ostajajo razlike.
Ameriški predsednik Donald Trump je zavzel optimističen ton. “Želijo skleniti sporazum – to je zelo verjetno,” je dejal v sredo in pozneje dodal, da zadeve “kmalu konec”.
Predlog bi uradno končal konflikt, hkrati pa pustil nerešene ameriške zahteve, da Iran ustavi svoj jedrski program in ponovno odpre Hormuško ožino, so navedli viri.
Iranski uradniki so skeptični glede sporazuma. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je dejal, da bo Teheran odgovoril ob primernem času, medtem ko je poslanec Ebrahim Rezaei predlog opisal kot “bolj ameriški seznam želja kot resničnost”.
Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Baker Kalibaf se je na družbenih omrežjih posmehoval poročilom o tem, da sta strani blizu dogovora in pogajanja opisal kot poskus ameriške manipulacije po neuspehu ponovnega odprtja Hormuške ožine.
Trump je v torek začasno ustavil dvodnevno pomorsko misijo, namenjeno ponovnemu odprtju zapore v ožini, pri čemer je kot razlog navedel napredek v pogovorih. NBC News je ob sklicevanju na dva neimenovana ameriška uradnika poročal, da se je Trump za začasno ustavitev odločil, ker Savdska Arabija ni dovolila ameriški vojski uporabe savdske vojaške baze.
Ameriška vojska ohranjajo lastno zaporo iranskih ladij v regiji. Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so sile v sredo streljale na prazen tanker pod iransko zastavo in onesposobile plovilo, ki je poskušalo pluti proti iranskemu pristanišču.
Iran zavrača odgovornost za napad na južnokorejsko ladjo v Hormuški ožini
Teheran zavrača obtožbe glede vpletenosti iranskih sil v incident, v katerem je bila poškodovana južnokorejska ladja, je sporočilo iransko veleposlaništvo v Seulu. Ob tem je opozorilo, da je Hormuška ožina od začetka konflikta z ZDA in Izraelom ključni del iranske “obrambne geografije”.
“V takih okoliščinah lahko vsako neupoštevanje razglašenih predpisov in operativnih realnosti (…) privede do nenamernih incidentov. Odgovornost za takšne posledice nosijo tiste strani, ki nadaljujejo prevoz ali dejavnosti na območju, ne da bi ustrezno upoštevale te vidike,” je še dodalo veleposlaništvo.
Na južnokorejski tovorni ladji HMM Namu je v ponedeljek odjeknila eksplozija in izbruhnil požar.
Trump je kmalu za tem izjavil, da je Iran izstrelil številne izstrelke na cilje v regiji, ki da vključujejo tudi južnokorejsko ladjo. Pri tem je pozval Seul, naj se pridruži operaciji ZDA, v okviru katere je ameriška mornarica spremljala tovorne ladje skozi Hormuško ožino.
Južna Koreja je po izjavah Trumpa napovedala, da bo preučila svoje stališče glede sodelovanja v operaciji, a jo je Trump v torek prekinil.
Oglas