Če gre verjeti najnovejšim sezonskim izračunom, se poletje letos ne bo držalo nazaj. Portal Neurje.si opozarja, da najnovejše napovedi evropskega centra ECMWF za obdobje od junija do septembra 2026 nad velikim delom Evrope kažejo izrazit signal nadpovprečne toplote. Tudi Slovenija pri tem ni izjema. Nad srednjo Evropo in Balkanom se rišejo temperaturna odstopanja, ki bi lahko ponekod presegla tudi dve stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
To se na papirju morda ne sliši dramatično, v resničnem življenju lahko pomeni precej drugačno poletje, kot bi si ga marsikdo želel. Več dni s hudo vročino, več vročinskih valov, manj pravega oddiha med njimi in več pritiska na ljudi, naravo, kmetijstvo in mesta, ki se ponoči vse težje ohladijo.
Najbolj vroč signal se po pisanju Neurje.si kaže od julija do septembra. Prav to obdobje bi lahko pri nas prineslo najbolj trdovratno poletno vročino. Ne gre le za nekaj vročih dni, ki jih nato prekine hladna fronta. Izračuni nakazujejo možnost daljših obdobij stabilnega vremena, kar lahko pomeni tudi večje tveganje za sušo. Ko se ozračje dolgo ne premeša, zemlja hitro izgublja vlago, rastline se zapirajo vase, vodotoki upadajo, ljudje pa začnejo gledati v nebo in čakati na dež, ki ga ni od nikoder.
Diši po vročini, sopari in nebu, ki lahko tudi po dolgem molku nenadoma eksplodira.
A to ne pomeni nujno mirnega poletja. Prav nasprotno. Zelo toplo Sredozemlje lahko ob prodorih hladnejšega zraka deluje kot dodatno gorivo za nastanek močnejših neviht. Takrat se lahko vreme v nekaj urah obrne iz soparne vročine v silovit naliv, veter ali točo. Omenjeni portal ob tem opozarja, da lahko zelo toplo morje doda energijo nevihtnim sistemom, kadar nad naše kraje prodre hladnejši zrak. Tudi, če se vmes zgodita, denimo, dva hladnejša ali bolj mokra tedna, bo celotno poletje še vedno med zelo toplimi, če bosta avgust in september izrazito vroča.
Arhivska fotografija. FOTO: Damir Sencar Afp
Toplo bo najbrž tudi jeseni
Zanimiv je tudi pogled proti jeseni. Modeli za zdaj vztrajajo pri toplem vzorcu tudi v septembru in kasneje. To bi lahko pomenilo, da se poletni občutek ne bo poslovil takoj, ko bomo obrnili list na koledarju. Takšen scenarij smo v zadnjih letih že spoznali: poletje se zavleče globoko v september, včasih celo v oktober, prve resnejše ohladitve pa pridejo pozneje, kot smo jih bili vajeni nekoč.
Na to vremensko sliko kaže tudi zgodba o El Niñu, o katerem smo poročali nedavno. Gre za pojav v Tihem oceanu, pri katerem se nenavadno segreje voda ob ekvatorju, kar lahko vpliva na vremenske vzorce po svetu. Ameriški center za podnebne napovedi NOAA je v zadnji napovedi navedel, da je prehod v El Niño v letu 2026 verjeten, pri čemer naj bi se možnost njegovega razvoja povečala po začetku poletja. To seveda ne pomeni, da bo El Niño sam odločil, kakšno vreme bomo imeli v Sloveniji. A skupaj z zelo toplim Sredozemljem, segretim ozračjem in vztrajnimi anticikloni lahko prispeva k pestremu poletju. Možni so vročinski valovi, suha obdobja, nato pa nenadni in burni preobrati.