Četrtkov šesti predsedničin forum na Brdu pri Kranju je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela z videonagovorom iz predsedniške palače; po dveh minutah se je spremenilo ozadje v palači, iz katere je govorila. Nato se je spremenil njen glas, nazadnje še podoba. Šlo je za globok ponaredek: »Če sem bila danes jaz tista, ki ste jo videli na zaslonu, je lahko tu jutri kdorkoli med vami. In to ni več znanstvena fantastika. To je tehnologija, ki je že tukaj, med nami, zdaj,« je varljivi posnetek opisala predsednica.
Sklicateljica foruma z naslovom Umetna inteligenca: med napredkom, odgovornostjo in novo pismenostjo je že v uvodu opozorila tudi na nujne procese za napredek pri uporabi umetne inteligence: »Potrebujemo prenos tega znanja v prakso, potrebujemo strateško ravnanje, potrebujemo še več vlaganj v raziskave.«
Pot vpliva znanosti na vsakdanje življenje nikoli ni bila tako kratka kot danes.
Sašo Džeroski
Prav spodbuda in podpora države je bila ena največkrat slišanih potreb oziroma želja na forumu o umetni inteligenci (UI), pri čemer so opozorili tudi na potrebo po razvoju, ohranitvi strokovno usposobljenega kadra ter uspešnejšem povezovanju teorije in raziskav z gospodarstvom.
Sodelujoči so veliko razprave namenili tudi opisovanju same UI: »Generativna umetna inteligenca je v treh letih dosegla 53 odstotkov uporabnikov med splošno populacijo, hitreje kot osebni računalnik, hitreje kot internet,« je napredek opisala dr. Vida Groznik, poročevalka predsedničinega foruma, ki je vodila tudi prvi panel o stanju UI pri nas in po svetu.
Predsednica Nataša Pirc Musar je pomanjkanje šolskega predmeta računalniška pismenost opisala kot katastrofo. FOTO: Jure Makovec Afp
»Potencial umetne inteligence je zelo velik. Ni v vseh sektorjih enako velik, ampak prav povsod lahko z njo izboljšamo delovanje, uspešnost in produktivnost,« je poudaril Danijel Skočaj z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. Predstavil je tudi rast uporabnosti UI v različnih sektorjih gospodarstva in pojasnil, da rast še šepa za zmogljivostjo strojev: »Pričakujemo skokovit razvoj teh tehnologij in njihov vpliv v prihodnjih letih.«
Pomanjkanje kadrov
Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan pa je opozoril, da pot vpliva znanosti na vsakdanje življenje nikoli ni bila tako kratka kot danes. To se kaže tako pri razvoju zdravil kot v znanosti o materialih ali gravitaciji. Med največjimi izzivi je izpostavil pomanjkanje kadrov v znanstvenih institucijah, saj odhajajo v gospodarstvo ali tujino – opozoril pa je tudi na potrebo po gradnji partnerskih odnosov med institucijami znanja in industrijo: »Imamo sodelovanje, vendar nikakor ne partnerskega odnosa, ki nam dolgoročno lahko največ prinese.«
Vida Groznik, poročevalka predsedničinega foruma, je opozorila, da se umetna inteligenca med nami širi hitreje, kot so se računalniki ali internet. FOTO: Blaž Samec
Na najbolj zasedenem panelu so razpravljavci odpirali etična in pravna vprašanja o UI, pri kateri po navedbi Vasilke Sancin noben del sveta ni tako zakonsko normiran kot Evropa: »Tu se lahko postavi vprašanje trenja z zagotavljanjem konkurenčnosti podjetjem iz drugih držav, kjer morda nimajo takih normativnih omejitev,« je opozorila. Sociolog Dan Podjed je pozval k razmisleku, kako bo človek ostal v središču razvoja UI ter kako v takem obdobju človeštva ohraniti človečnost.
Največ kritik in kreativnih rešitev pa je bilo predstavljenih na panelu o poučevanju o UI v šolah – ob avtonomnih odločitvah posameznih šol in pedagogov, da nove vsebine UI približajo učenkam in učencem, se pogrešata jasna usmeritev političnih odločevalcev ter pristojnih ministrstev. Tudi predsednica Nataša Pirc Musar je opozorila na pomanjkanje šolskega predmeta računalniška pismenost.
»Da tega predmeta ni v osnovnih in srednjih šolah, je katastrofa za prihodnost naše države, našega naroda. Naši otroci in dijaki umetno inteligenco že uporabljajo – a pogosto brez usmerjanja, brez kritične razdalje, brez razumevanja, kaj se dogaja v ozadju,« je dejala predsednica, ki je z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo odlikovala dr. Ivana Bratka, utemeljitelja UI pri nas.