Beneški bienale že dolgo spremljajo očitki glede neustrezne politične drže vodstva bienala. Foto: EPA
Možnost protestne akcije proti politiki bienala, ki dopušča sodelovanje držav z voditelji, obtoženimi izvajanja vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, se je napovedovala dolgo. Že oktobra lani je ANGA (Art Not Genocide Alliance), mednarodna povezava umetnikov, kuratorjev in kulturnih delavcev, ki zagovarja izključitev Izraela z beneškega bienala, udeležencem in kulturnim delavcem na bienalu poslala pismo, ki ga je do zdaj podpisalo skoraj 240 (morda v tem trenutku že več) umetnikov, kuratorjev in kulturnih delavcev. Med podpisniki so nekatera najbolj znana imena iz sveta umetnosti, ki razstavljajo na tokratnem bienalu, denimo Alfredo Jaar, Brian Eno, Lubaina Himid, Yto Barrada in Cauleen Smith.
Oglas
V pismu med drugim piše, da “od nobenega umetnika ali kulturnega delavca ne moremo pričakovati, da bi polje svojega dela delil s to genocidno državo. Kolikor dolgo Izrael obstaja s podporo genocida, etničnega čiščenja in apartheida, na beneškem bienalu ne sme sodelovati. /…/ Opominjamo vas, da izraelsko nasilje meri tudi na umetnost in kulturo, ki naj bi ju bienale imel za sveta.”
Lahko se vprašamo, kam se bo razporedila množica obiskovalcev, ki vsak dan predogleda čaka na vstop na bienale. Foto: Polona Balantič
Nezadovoljni sosedi Izraelcev v Arzenalu
Razburjala naj bi tudi odločitev bienala, da Izraelu v času prenove njegovega stalnega paviljona na lokaciji Giardinov ponudi možnost predstavitve v Arzenalu. To naj bi prizadelo nekatere umetnike, ki razstavljajo v bližini. V izraelskem paviljonu Izrael z instalacijo Rose of Nothingness (Vrtnica ničesar) zastopa v Romuniji rojeni kipar Belu-Simion Fainaru. Fainaru, ki med drugim predava na univerzi v Hajfi in je z ženo Avital Bar-Shai med drugim vzpostavil Arabski muzej sodobne umetnosti in dediščine, ki naj bi bil srečevališče judovskih, krščanskih, muslimanskih, beduinskih umetnikov in druzov, nam je povedal, da se mu izključevanje umetnikov na podlagi pripadnosti državam ne zdi sprejemljivo.
Povedal je tudi, da sodelavci bližnjih paviljonov, to so med drugim savdski, turški paviljon in paviljon Združenih arabskih emiratov, z njim ne govorijo, da pa so obstajali časi, ko je obstajal tudi judovsko-arabski dialog med umetniki.
Kako najbolje izkoristiti bienale
Napoved stavke razdvaja tudi sodelujoče na bienalu. Nekateri umetniki in nacionalni paviljoni tehtajo, kaj je pomembnejše, ali izražanje solidarnosti s protestnim gibanjem ali upoštevanje dejstva, da bienale vseeno umetnikom ponuja platformo, na kateri lahko podajo svoja politična in kulturna sporočila.
Videz na prejšnji fotografiji vara. Čakalna vrsta za vstop na razstavišče Arzenal se nadaljuje okoli ovinka. Foto: Polona Balantič
Slovenija se stavki pridružuje
Spletni časopis Artnet navaja tudi Niko Grabar, arhitektko in članico ekipe Nonument, ki je oblikovala slovensko predstavitev na bienalu: “Ta stavka odraža globoko strukturno krizo bienala. Bienala ne želimo uničiti, ampak ga rešiti.” Slovenija je med državami, ki se stavki pridružuje, čeprav zaradi logistike paviljona fizično ne more zapreti. V paviljonu pa bodo predvajali radio Alhara, ki je stacioniran v Betlehemu.
Stavko podpirajo tudi nekatere organizacije in sindikati, ki opozarjajo na slab položaj delavcev v beneški kulturni industriji. Med podporniki so tako Biennaleocene, koalicija lokalnih delavcev v kulturi, neodvisni razstavni prostor Sale Docks, zveza za kulturno dediščino Mi Riconosci in več sindikatov.
O današnjem dogajanju na beneškem bienalu bomo še poročali.
Oglas