Japonski paviljon bo zaprt do popoldneva. Pred paviljonom stoji napis, ki pravi: Stojimo s Palestino, ker zdaj vemo, da pomeni uničenje Palestine tudi uničenje sveta. Foto: Polona Balantič
Celoten dan bo tako, na primer, zaprt britanski paviljon, japonski paviljon do 16. ure. Najbolj nerodna je situacija za države, ki imajo uradno odprtje svojega paviljona predvideno za danes. Španci, ki imajo odprtje napovedano za 13. uro, tako še ne vedo natančno, ali bo njihov paviljon odprt ves dan.
Oglas
V španskem paviljonu, kjer je Oriol Vilanova razstavil stotine fotografij kot drobnih fragmentov ali smeti, iz katerih bi nekoč lahko nekaj zgradili, se še pripravljajo na odprtje. Foto: Polona Balantič
Možnost protestne akcije proti politiki bienala, ki dopušča sodelovanje držav z voditelji, obtoženimi izvajanja vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, se je napovedovala dolgo. Že oktobra lani je ANGA (Art Not Genocide Alliance), mednarodna povezava umetnikov, kuratorjev in kulturnih delavcev, ki zagovarja izključitev Izraela z beneškega bienala, udeležencem in kulturnim delavcem na bienalu poslala pismo, ki ga je do zdaj podpisalo skoraj 240 (morda v tem trenutku že več) umetnikov, kuratorjev in kulturnih delavcev. Med podpisniki so nekatera najbolj znana imena iz sveta umetnosti, ki razstavljajo na tokratnem bienalu, denimo Alfredo Jaar, Brian Eno, Lubaina Himid, Yto Barrada in Cauleen Smith.
V pismu med drugim piše, da “od nobenega umetnika ali kulturnega delavca ne moremo pričakovati, da bi polje svojega dela delil s to genocidno državo. Kolikor dolgo Izrael obstaja s podporo genocida, etničnega čiščenja in apartheida, na beneškem bienalu ne sme sodelovati. /…/ Opominjamo vas, da izraelsko nasilje meri tudi na umetnost in kulturo, ki naj bi ju bienale imel za sveta.”
Predstavnik organizacije ANGA, ki želi ostati neimenovan, je za Televizijo Slovenija glede akcije dejal, da gre za skupno akcijo, saj italijanski kulturni delavci in organizacije, zlasti tisti, ki so povezani z beneškim bienalom, izražajo zaskrbljenost nad prisotnostjo izraelskega paviljona na bienalu. “Zato smo naslovili poziv na bienale, tako glede genocida kot tudi negotovega položaja kulturnih delavcev in umetnikov v umetnostnem sistemu ter dejstva, da je vojna ekonomija tako prepletena, prisotna in globoko zakoreninjena.”
V znak protesta bo ves dan zaprt britanski paviljon. Foto: Polona Balantič
Kot je še dejal predstavnik organizacije ANGA, je bila na prejšnji izvedbi bienala kampanja drugačna. Zelo široko so pozvali svet, zlasti umetnosti svet, za podporo pozivu o izključitvi Izraela z beneškega bienala 2024. “Rezultat je bil, da je umetnica takrat zaprla paviljon. To leto je drugačna situacija. Ogorčeni smo bili, ko smo izvedeli, da je bienale zaradi prenove paviljona v Giardinih izraelski državi ponudil začasni paviljon v Arsenalu. Zato smo se odločili, da vse sodelujoče na letošnjem bienalu, se pravi umetnike, kuratorje, umetniške delavce, pozovemo k podpisu pisma, naslovljenega na predsednika in odbor beneškega bienala, v katerem pozivamo izključitev izraelskega paviljona iz letošnjega dogodka. Vodstvo se na poziv pričakovano ni odzvalo. Pravzaprav je, kot smo nedavno videli, minister za kulturo izrazil popolno solidarnost z Izraelom tudi zato, ker se je žirija odločila odstopiti zaradi pritiska in obtožb o diskriminaciji Izraela. Videli smo, kako je minister za kulturo podprl Izrael in umetnika, ter mu zagotovil podporo za razstavljanje svojih del po vsej Italiji. Sramotno je, da bienale ponuja odmevno platformo državi, ki izvaja genocid, ostaja nekaznovana in bombardira Libanon. Danes je število žrtev, ki jih je povzročil Izrael, preseglo število 73.000,” je še povedal.
Sramotno je, da bienale ponuja odmevno platformo državi, ki izvaja genocid, ostaja nekaznovana in bombardira Libanon
…
“Gre za preusmerjanje pozornosti od prisotnosti izraelskega paviljona”
V prestavitvi paviljona v Arzenal prepoznava strateško potezo, s katero bi paviljon skrili. Sam meni, da je s tem povezana tudi poteza vnovičnega odprtja ruskega paviljona ob zavedanju, da se bo vsa pozornost usmerila tja. Takšne novice znova popolnoma zasenčijo prisotnost Izraela na bienalu, je prepričan.
“Čudovito je videti to, čemur smo priča v zadnjih dneh ob odprtju beneškega bienala, tako protestu pred paviljonom genocida v Arzenalu kot temu, da so se umetniki in kulturni delavci združili in pridružili pozivu. Zlasti ob dejstvu, da gre za ljudi iz kulturnega sektorja, ki je najbolj negotov in krhek, saj so pogodbe šibke, zlasti v Italiji.” Zato je dobro videti takšno sodelovanje in podporo umetnikov, poudarja.
Beneški bienale že dolgo spremljajo očitki glede neustrezne politične drže vodstva bienala. Foto: EPA
Nezadovoljni sosedi Izraelcev v Arzenalu
Razburja torej tudi odločitev bienala, da Izraelu v času prenove njegovega stalnega paviljona na lokaciji Giardinov ponudi možnost predstavitve v Arzenalu. To naj bi prizadelo nekatere umetnike, ki razstavljajo v bližini. V izraelskem paviljonu Izrael z instalacijo Rose of Nothingness (Vrtnica ničesar) zastopa v Romuniji rojeni kipar Belu-Simion Fainaru. Fainaru, ki med drugim predava na univerzi v Hajfi in je z ženo Avital Bar-Shai med drugim vzpostavil Arabski muzej sodobne umetnosti in dediščine, ki naj bi srečevališče judovskih, krščanskih, muslimanskih, beduinskih umetnikov in druzov, nam je povedal, da se mu izključevanje umetnikov na podlagi pripadnosti državam ne zdi sprejemljivo.
Lahko se vprašamo, kam se bo razporedila množica obiskovalcev, ki vsak dan predogleda čaka na vstop na bienale. Foto: Polona Balantič
Povedal je tudi, da sodelavci bližnjih paviljonov, to so med drugim savdski, turški paviljon in paviljon Združenih arabskih emiratov, z njim ne govorijo, da pa so obstajali časi, ko je obstajal tudi judovsko-arabski dialog med umetniki.
Kako najbolje izkoristiti bienale
Napoved stavke razdvaja tudi sodelujoče na bienalu. Nekateri umetniki in nacionalni paviljoni tehtajo, kaj je pomembnejše, ali izražanje solidarnosti s protestnim gibanjem ali upoštevanje dejstva, da bienale vseeno umetnikom ponuja platformo, na kateri lahko podajo svoja politična in kulturna sporočila.
Slovenija se stavki pridružuje
Spletni časopis Artnet navaja tudi Niko Grabar, arhitektko in članico ekipe Nonument, ki je oblikovala slovensko predstavitev na bienalu: “Ta stavka odraža globoko strukturno krizo bienala. Bienala ne želimo uničiti, ampak ga rešiti.” Slovenija je med državami, ki se stavki pridružuje, čeprav zaradi logistike paviljona fizično ne more zapreti. V paviljonu pa bodo predvajali radio Alhara, ki je stacioniran v Betlehemu.
Stavko podpirajo tudi nekatere organizacije in sindikati, ki opozarjajo na slab položaj delavcev v beneški kulturni industriji. Med podporniki so tako Biennaleocene, koalicija lokalnih delavcev v kulturi, neodvisni razstavni prostor Sale Docks, zveza za kulturno dediščino Mi Riconosci in več sindikatov.
Videz na prejšnji fotografiji vara. Čakalna vrsta za vstop na razstavišče Arzenal se nadaljuje okoli ovinka. Foto: Polona Balantič
Oglas