Bogati, izprijeni tujci, ki so med obleganjem Sarajeva streljali na nedolžne civiliste, so tekmovali, kdo bo ubil najlepše ženske, piše v novi knjigi hrvaškega novinarja Domagoja Margetića z naslovom »Plačaj in streljaj«, ki navaja dokumente, ki mu jih je predal bosanski obveščevalec Nedžad Ugljen, ubit leta 1996.

V Sarajevu je bilo med letoma 1992 in 1996 zaradi ostrostrelcev in obstreljevanja ubitih več kot 10.000 ljudi.

Premožni ljubitelji orožja so med letoma 1992 in 1996 svojim srbskim vodnikom plačevali 80.000 nemških mark – približno 53.000 dolarjev po takratnem tečaju – za ubijanje žensk srednjih let v sklopu potovanj na »človeški safari«, je navedel londonski Times.

Znesek je narasel na 95.000 mark za uboj mladih žensk in na 110.000 mark (72.000 dolarjev) za streljanje na nosečnice.

»Ugljen je tudi povedal, da so tujci tekmovali med seboj, kdo bo ustrelil najlepše ženske,« je za časnik povedal Margetić.

Čeprav so turisti plačevali svojim srbskim vodnikom, ideja safarija ni nastala v Srbiji, temveč na Hrvaškem, in je povezana z Zvonkom Horvatinčićem – ta je pred vojnami v devetdesetih letih delal za jugoslovanske obveščevalne službe na Hrvaškem. »Ko se je začelo obleganje Sarajeva, so ga poleti 1992 bogati Italijani vprašali, ali bi lahko šli tja.«

Sarajevo safari

Med številnimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih od 1992 do 1995 je javnosti ostala prikrita zgodba o safariju na ljudi. Redkim izbrancem je bilo znano, da je pri obleganju Sarajeva na srbski strani poleg Vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še ena, maloštevilna in skrivnostna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva. Miran Zupanič (1961) je zaključil študij prava in filmske režije na ljubljanski univerzi. V dokumentarnih filmih se osredotoča na usode posameznikov v usodnih zgodovinskih trenutkih.

Lani so italijanski tožilci preiskovali trditve, da so premožni turisti plačevali več kot 90.000 dolarjev, da bi lahko streljali ljudi na tovrstnih »človeških safarijih«.