Celjski Glavni trg je danes dišal po Evropi. Otroci so namreč pri predstavitvah različnih evropskih držav poskrbeli tudi za kulinariko. Nekoč vseslovenski projekt Evropska vas zdaj živi le še v Celju, kjer se je na tokratni 21. prireditvi predstavilo 41 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz celotne regije. Cilj ostaja tak, kakršen je bil pred dvema desetletjema: medkulturno povezovanje, spoznavanje držav ter krepitev strpnosti, solidarnosti, spoštovanja in raznolikosti.

Celjska Osnovna šola Hudinja je spoznavala in predstavljala Hrvaško. Pa so naredili svetilnik, čolne ter zelenico za nogomet. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Celjska Osnovna šola Hudinja je spoznavala in predstavljala Hrvaško. Pa so naredili svetilnik, čolne ter zelenico za nogomet. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Tradicionalna prireditev, ki so jo dan pred dnevom Evrope pripravili v Celju, se je začela s slovensko himno in himno EU. Glavni trg je bil poln stojnic, vsaka je predstavljala eno od držav EU in Velike Britanije, na prireditvenem odru ali pred njim pa so se izmenjevali vrtec in šole s svojimi točkami, s katerimi so predstavljali »svoje« države. Celjski podžupan Samo Seničar je dejal, da je vesel, da v mestu še obstajajo entuziasti, ki verjamejo v ta projekt: »Da Celje ostaja mesto, ki ponuja mladim prostor, v katerem so lahko ustvarjalni ob učenju. Spoznavanje kultur je zelo pomembno, saj nastavlja ogledalo tudi naši lastni. Potovanja, morda le z branjem, ustvarjajo nove poglede na svet. Ključno je, da otroci spoznajo, da se drugod ne živi enako kot v Sloveniji.«

V Avstriji ne smejo manjkati Mozartove kroglice. FOTO: Špela Kuralt/Delo

V Avstriji ne smejo manjkati Mozartove kroglice. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Vojin Mlinarević, ravnatelj OŠ Frana Roša, ki je koordinirala projekt v sodelovanju z Mestno občino Celje, je dejal, da je cilj projekta, da mladina spozna različne države, njihove običaje, kulturo, jezik, kulinariko: »Da vidijo, da smo različni, ampak enakopravni. V tem projektu širijo obzorja za strpnejšo, vključujočo družbo.« Dodal je, da si šole in vrtci, letos je sodeloval Vrtec Anice Černejeve, sami izberejo državo, ki jo bodo predstavljali: »Večina to poveže z drugimi projekti na šoli, kot je, recimo, Erasmus, projekt Evropske vasi namreč traja vse šolsko leto.«

Šole so se s svojimi točkami, s katerimi so predstavljale različne države, predstavile tudi v posebnem programu. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Šole so se s svojimi točkami, s katerimi so predstavljale različne države, predstavile tudi v posebnem programu. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Popotovanje

Tako je bilo več stojnic s Francijo, Španijo, Italijo … Vse umetelno izdelane, nekatere tudi polne dobrot. Na slovenski, ki jo je pripravila OŠ Lava, so bile kranjske klobase, učenci OŠ Hudinja so predstavljali Hrvaško, kjer so se obiskovalci lahko preizkusili v nogometu, izdelali pa so tudi čolne in svetilnik … Celoten sprehod je bil popotovanje po Evropi in med pravimi umetninami. Podružnična šola Loka pri Žusmu je predstavljala Islandijo, njihov učenec Franci Lipnik je izdelal delujoč gejzir. »Napeljal sem vodo, potem smo šli čez s purpenom in stiroporom,« je povedal Franci. Neža Vodišek je dodala, da so Islandijo spoznavali vse leto: »Nismo vedeli, da verjamejo v škrate.«

Gejzir iz Islandije, ki ga je izdelal učenec Franci Lipnik iz Podružnične šole Loka pri Žusmu. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Gejzir iz Islandije, ki ga je izdelal učenec Franci Lipnik iz Podružnične šole Loka pri Žusmu. FOTO: Špela Kuralt/Delo

III. OŠ Celje je predstavljala Avstrijo, mlajše učenke so imele še uhane v barvah avstrijske zastave. Učenka Lila Godec pa je povedala, da so se o Avstriji, čeprav so dosti že vedeli, veliko novega naučili: »O skladateljih, zlasti Mozartu, pa o avstrijskih deželah. Dobro se je učiti o novih državah in katero na novo spoznati.« Podobno sta povedali učenki OŠ Griže Ana Maja in Taja, ki sta Nizozemsko vse leto spoznavali v krožku Multi-kulti. Mentorica Valentina Uplaznik Tičič je povedala, da so na Evropski vasi v Celju četrto leto: »S tem otroke spodbujamo, da spoznavajo, da ni vse tako kot v Sloveniji, da obstajajo tudi druge stvari, drugačna hrana. Poleg tega je to dobra priložnost za ustvarjanje, kar je v teh časih zelo pomembno, ker otroci čedalje manj delajo z rokami. Šele ko začnejo delati, ugotovijo, kako radi to počno.«