Finančni trgi so v zadnjih tednih zabeležili nenavadno eksplozijo cen pogodb, vezanih na krompir. Cena krompirjevih pogodb za razliko (CFD), ki sledijo referenčnim vrednostim na trgu te surovine, se je v manj kot mesecu dni zvišala za več kot 700 odstotkov.

Od 21. aprila je cena za sto kilogramov krompirja poskočila z okoli 2,11 evra na približno 18,50 evra. Močna rast ne odraža dejanskega pomanjkanja krompirja v Evropi, ampak predvsem strah finančnih trgov pred novimi motnjami v svetovni prehranski in logistični verigi zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu.

Evropa ima presežek krompirja, cene kljub temu eksplodirale

Skok finančnih pogodb prihaja v času, ko je fizičnega krompirja v Evropi celo preveč.

Po slabših sezonah in visokih cenah v preteklih letih so kmetje v Belgiji, Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem močno povečali površine za sajenje. Ugodne vremenske razmere so nato prinesle zelo dobre letine in velik presežek ponudbe.

To je povzročilo pritisk na odkupne cene, predelovalci in izvozniki pa imajo težave z absorpcijo presežnih količin na trgu.

V posameznih primerih je bil krompir slabše kakovosti, namenjen živalski krmi ali industrijski uporabi, prodajan po izjemno nizkih ali celo negativnih cenah. Nekateri pridelovalci naj bi morali celo sami kriti stroške odstranjevanja presežnih zalog.

Tudi trenutna referenčna cena 18,50 evra za sto kilogramov po ocenah številnih proizvajalcev ostaja prenizka za vzdržno poslovanje, saj so stroški goriva, gnojil, elektrike in skladiščenja v zadnjih letih močno zrasli.

Trg ne reagira več na današnje zaloge, ampak na strah pred prihodnostjo

Trg trenutno ne reagira več predvsem na dejanske presežne zaloge krompirja, ampak na pričakovanja glede prihodnjih razmer.

Na rast cen vplivajo vremenska tveganja, logistične motnje, višji stroški energije in predvsem strah pred motnjami pri dobavi gnojil zaradi konflikta z Iranom.

Ker krompir spada med kulture z veliko porabo hranil, imajo težave pri dobavi gnojil neposreden vpliv na pričakovane prihodnje donose in stroške proizvodnje.

Posebej velik pritisk povzroča položaj v Hormuški ožini, skozi katero po podatkih Združenih narodov potuje približno tretjina svetovne trgovine z gnojili, vključno s sečnino, amonijakom, pepeliko in fosfati.

Vojna in regionalna nestabilnost sta dodatno povečali stroške ladijskega prometa in zavarovanj, trgovci pa vse bolj računajo na možnost novih motenj v dobavnih verigah.

Iranska vojna povečuje strah pred novo prehransko krizo

Dogajanje na trgu krompirja tako postaja še en pokazatelj širšega strahu pred posledicami konflikta na Bližnjem vzhodu za svetovno prehransko varnost.

Evropski potrošniki za zdaj sicer še ne občutijo večjih podražitev v trgovinah, finančni trgi že močno vračunavajo tveganja za prihodnje mesece.

Podobni pritiski se pojavljajo tudi pri drugih kmetijskih surovinah, saj trgovci pričakujejo, da bi lahko dolgotrajnejša nestabilnost okoli Irana dodatno podražila energijo, gnojila, transport in proizvodnjo hrane po svetu.

Trg krompirja zato trenutno ne odraža toliko realnega pomanjkanja hrane v Evropi, ampak predvsem strah pred tem, kako hitro bi se lahko razmere ob novi eskalaciji na Bližnjem vzhodu spremenile.

Povezani članki:

Navigacija prispevka