Marco Rubio in Giorgia Meloni. Foto: Reuters
Meloni je po srečanju z Rubiom dejala, da so bili pogovori “široki in konstruktivni”, pri čemer so zajemali dvostranske odnose, Bližnji vzhod, tudi svobodno plovbo v Hormuški ožini, Libanon in Ukrajino. Kot so še sporočili iz premierkinega urada, je med “zavezniki, ki branijo svoje nacionalne interese, potekal odkrit dialog”.
Oglas
“Prepričan sem, da Evropa potrebuje Ameriko, Italija potrebuje Ameriko, pa tudi, da ZDA potrebujejo Evropo in Italijo,” je dejal Tajani. Srečanje z državnim sekretarjem ZDA je označil za pozitivno in se zavzel za krepitev transatlantskih odnosov.
Italija po navedbah Tajanija podpira vse pobude, ki bi lahko vodile do trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Prav tako je pripravljena uporabiti svojo mornarico v operaciji odstranjevanja min v Hormuški ožini, ko bo doseženo premirje. Tajani je ob tem v pogovoru z Rubiem poudaril pomen vojaške prisotnosti ZDA v Evropi.
Ameriški državni sekretar je po današnjih pogovorih že poletel nazaj v Washington. Foto: Reuters
Washington je nedavno naznanil umik več tisoč ameriških vojakov iz Nemčije, predsednik Donald Trump pa je namignil, da bi lahko svoje vojake umaknili tudi iz Španije in Italije. V Italiji jih je trenutno nameščenih okoli 12.000, med drugim v bazah v Vicenzi, Avianu, Neaplju in na Siciliji.
Na tiskovni konferenci po srečanjih z Giorgio Meloni in Tajanijem je Rubio dejal, da se z italijansko premierko nista pogovarjala o morebitnem umiku dela ameriških vojakov iz vojaških oporišč v Italiji.
Zagotovil je, da je sicer podpornik Nata, a da so nekatere evropske države, kot je Španija, ameriški vojski v času nuje zavrnile uporabo oporišč, kar je ZDA povzročilo nekaj “nepotrebnih nevarnosti”.
“Če je eden od glavnih razlogov, zakaj so ZDA v Natu, da imajo lahko v Evropi nameščene sile, ki jih lahko projiciramo v druge kontingence, zdaj pa se je to spremenilo, vsaj kar zadeva nekatere članice Nata, je to težava in jo je treba preučiti,” je poudaril.
Zatrdil je, da se ZDA o razporejanju svojih virov, tudi vojaških, vedno odločajo na podlagi tega, kar bo najbolj služilo nacionalnemu interesu ZDA. Dodal je, da se Trump še ni odločil, kako se bo odzval na zaveznice, ki so ameriški vojski zavrnile uporabo svojih vojaških oporišč v času napadov na Iran. To je storila tudi Italija.
Rubio je tudi izrazil razočaranje nad tem, kar je po mnenju ameriške vlade nezadostna podpora evropskih vlad v vojni proti Iranu, in pozval Evropejce, naj pomagajo zagotoviti varnost v Hormuški ožini.
Rubio se je že v četrtek sestal s papežem Leonom XIV. Foto: Reuters
Rubio: Srečanje s papežem “zelo pozitivno”
Rubio se je v četrtek sestal s papežem Leonom XIV. Njuno srečanje je potekalo v času, ko je papež tarča verbalnih napadov Trumpa zaradi svojih kritik vojne v Iranu in pozivov k miru na Bližnjem vzhodu. Ameriški predsednik mu je zato med drugim očital popustljivost do kriminala, Irana in Venezuele.
Rubia so v Italiji pričakali tudi protestniki. Foto: Reuters
Rubio je dejal, da je bilo srečanje s papežem zelo pozitivno. “Sveti oče je seveda predvsem duhovni vodja,” je komentiral ameriški državni sekretar in dodal, da si je Cerkev vedno prizadevala za poslanstvo miru in spoštovanja vsega človeštva. “Pomembno je, da si izmenjamo stališča in pojasnimo izhodišča ter poskrbimo, da je naše stališče razumljeno.”
Rubio je papeža in državnega sekretarja Svetega sedeža, kardinala Pietra Parolina, seznanil s situacijo v Iranu, jima pojasnil, kakšno nevarnost svetu predstavlja Teheran in zakaj je to za ZDA pomembno. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi se Trump in papež Leon XIV. v bližnji prihodnosti lahko slišala prek telefona, je odgovoril: “Mogoče, lahko bi se zgodilo.”
Trump je bil nedavno kritičen tudi do Meloni, nekdanje najtesnejše zaveznice v Evropi. Med drugim je izrazil razočaranje, ker Rim ni sodeloval v vojni proti Iranu, do nje je bil kritičen tudi, ko je stopila v bran papežu.
Oglas